Po načrtovani več kot 15 milijonov evrov vredni nadgradnji bodo v javnem podjetju Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik sodobneje čistili tako odpadne vode kot nenevarne in nevarne odpadke, ki jih obdelujejo že od leta 2006. Kot pravijo, bodo postopke obdelave posodobili z uvedbo fizikalno kemijskega čiščenja, ki vključuje tudi obdelavo nekaterih nevarnih odpadkov z modernejšim tehnološkim postopkom elektrokoagulacije. Posodobili pa bodo tudi napravo za obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, tako da bodo lahko sprejemali tudi jedilno olje in maščobe iz gostinstva.
Med nevarne odpadke, ki jih tudi po posodobitvi ne bodo sprejemali v večjih količinah kot doslej, sodijo vode, mešane z alkoholi, gospodinjskimi čistili, ostanki barv, emulzije, lovilci olj iz parkirišč, odpadne vodne, oljne raztopine in podobno. V procesu obdelave jih bodo ločili na vodni del, ki se bo čistil na čistilni napravi, in blato, ki se bo oddalo v nadaljnjo obdelavo. »Vse te odpadke smo že doslej sprejemali zelo selektivno in vedno predhodno skrbno preverili primernost za njihovo obdelavo na biološki čistilni napravi. Marsikateri odpadek smo tudi zavrnili,« pove direktorica dr. Marjeta Stražar in doda, da je bil tudi zaradi tega iztok v Kamniško Bistrico vedno bistveno boljše kakovosti, kot so zahtevali predpisi.
Za prihodnja tri desetletja
Stražarjeva pravi, da so v preteklosti tudi nevarne odpadke obdelovali neposredno na sami čistilni napravi, sedaj pa jih bodo prej obdelali, medtem ko bo do čistilne naprave dotekala le industrijska odpadna voda iz obdelave. »Izbrani postopek elektrokoagulacije je najmodernejši razpoložljivi sistem v svetu,« zagotavlja direktorica in doda, da so tudi njihovi kadri ustrezno usposobljeni za celostni strokovni nadzor.
V domžalski čistilni napravi pojasnjujejo, da že zdaj letno sprejmejo okrog 10.000 ton odpadkov, ki jih naročniki pripeljejo s cisternami iz širšega območja, in je tak tudi pričakovani obseg po nadgradnji leta 2016. Zato se ne bi smele povečati prometne obremenitve, ki se bodo s predvidenim avtocestnim priključkom Študa pravzaprav prej zmanjšale. Sicer pa so se nadgradnje lotili tudi zato, ker se leta 2016 izteče zakonski rok, ki čistilnim napravam zapoveduje obvezno čiščenje dušikovih in fosforjevih snovi. Obstoječa čistilna naprava za zdaj omogoča le odstranjevanje ogljika iz odpadne vode in uporabo bioplina za proizvodnjo električne energije. Z napravo pa že več kot tri desetletja čistijo komunalne in druge odpadne vode z območja občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda in Trzin, v sklopu nadgradnje se jim bo priključila tudi občina Cerklje na Gorenjskem.
Projekt nadgradnje vključuje izgradnjo nove biološke stopnje čiščenja in izgradnjo vstopnega objekta za sprejem večje količine odpadne vode in njeno mehansko predčiščenje. Sistem biološkega čiščenja naj bi stal okoli 11,5 milijona evrov, vstopni objekt pa še okoli 2,8 milijona evrov. Po nadgradnji bo domžalska čistilna naprava četrti največji sistem za čiščenje odpadne vode v Sloveniji in bo uredil problematiko čiščenja odpadne vode v regiji za najmanj tri desetletja. Občine investitorice so sklenile pogodbo z izvajalci že sredi lanskega leta, ko so se tudi dogovorile, da bodo same založile pripadajoča jim kohezijska sredstva, ki se jih nadejajo še v prvi polovici tega leta.
V Ljubljani in Celju nevarnih odpadkov ne predelujejo
Da so lahko postopki obdelave nenevarnih in nevarnih odpadkov, ki se jih lotevajo v Domžalah, varni in obvladljivi, so prepričani tudi v Centralni čistilni napravi Ljubljana, kjer prav tako načrtujejo rekonstrukcijo. Kot pravijo, nevarnih odpadkov sami ne predelujejo in jih tudi v prihodnosti ne bodo. Dodajajo, da ima večina industrijskih obratov za predčiščenje lastne čistilne naprave, saj zakonodaja točno določa, koliko »nevarnih snovi« smejo s svojo odpadno vodo odvajati v javno kanalizacijo.
»Te 'nevarne' snovi pa niso nujno strupene, lahko so le težko razgradljive in ovirajo proces biološkega čiščenja odpadne vode. Če pa se jih s primernimi postopki prej obdela, jih je mogoče prečistiti tudi na biološki čistilni napravi, kjer dodajanje nekaterih odpadkov (maščobe, olja) dostikrat celo pripomore k izboljšanju procesov pri obdelavi blata,« pojasnjuje Justina Simčič iz Javnega holdinga Ljubljana. Dodaja, da so tudi za ljubljanski projekt izvajalci že izbrani, čakajo pa na odločbo za dodelitev kohezijskih sredstev, ki jo pričakujejo kmalu.
V Celju so centralno čistilno napravo že posodobili in ta že ustreza novim strožjim okoljevarstvenim predpisom. Vodja obrata za čiščenje odpadne vode Roman Kramer je povedal, da že omenjenih nevarnih odpadkov ne predelujejo, tudi industrijske odplake predstavljajo v celotnih količinah odplak skromen delež. Pravi pa, da se v gospodinjskih odplakah, ki jih zlijejo v kanalizacijo v gospodinjstvih, nabere kar precej olj, ki jih zbirajo in na letni ravni zberejo okrog 500 kubičnih metrov. Na predelavo jih odpeljejo v Domžale.
