Raziskava, objavljena v reviji BMJ, je ugotovila, da imajo tisti, ki delajo več kot osem ur na dan, 11 odstotkov večjo verjetnost, da bodo uživali tvegane količine alkoholnih pijačah, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Število delovnih ur na teden vpliva na tveganje razvoja alkoholizma
Posamezniki, ki delajo od 49 do 54 ur na teden, imajo 13 odstotkov več možnosti, da bodo uživali tvegane količine alkohola, kot tisti, ki delajo od 35 do 40 ur na teden. Tisti, ki delajo 55 ur ali več na teden, imajo za to 12 odstotkov več možnosti.
Tvegana količina alkohola pomeni več kot 14 enot na teden za ženske in 21 enot za moške - več kot toliko pomeni večje tveganje za bolezni jeter in srca, raka, kap in duševne motnje. Enota alkohola je približno dva decilitra piva, slab deciliter vina ali 0,25 decilitra žgane pijače.
Povezava tudi z drugimi boleznimi
V raziskavo je bilo zajetih več kot deset razvitih držav, med njimi Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Japonska, Kanada, Nova Zelandija, Španija, Švedska, Tajvan, Velika Britanija in ZDA.
Dolg delovni čas so v preteklosti že povezali z boleznimi srca in ožilja, depresijo in anksioznostjo.
Poraba alkohola v Sloveniji se zmanjšuje, a še vedno v vrhu EU
Po besedah Ivana Eržena, direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki tudi organizira nacionalno konferenco z naslovom Zmanjšajmo breme alkohola v Sloveniji, se Slovenija se po porabi čistega alkohola med državami EU uvršča na peto mesto. In kljub temu, da se zmanjšuje registrirana uporaba alkohola, težava ostaja neregistrirana uporaba alkohola, torej tistega, ki ga ljudje sami doma pridelajo.
Kar 117.000 prebivalcev Slovenije namreč pije tvegano, 28 odstotkov moških in 16 odstotkov žensk, starih med 25 in 35 let, se opija med enkrat in trikrat na mesec, delež tistih, ki zmerno pijejo, pa je 70 odstotkov.
Zaradi neustrezne rabe alkohola na leto 4000 ljudi v bolnico
Pet odstotkov vseh smrti povzroči alkohol, na leto pa je 4000 sprejemov v bolnišnice zaradi neustrezne rabe alkohola, pravi Eržen in poudarja, da je to povezano tudi z visokimi zdravstvenimi in družbenimi stroški.
Po ocenah strokovnjakov družbeno breme zaradi neustrezne rabe alkohola v Sloveniji na leto znaša 241,7 milijona evrov, medtem ko država s trošarinami na alkohol država zbere 100 milijonov evrov. Po drugi strani pa se za preventivne programe proti uživanju alkohola navedbah Eržena usmerijo minimalna sredstva.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob tem obljubila, da si bo prizadevala zagotoviti pogoje, v katerih bo škoda zaradi alkohola tako za posameznika kot za njegove bližnje in družbo čim manjša.