Ponovno je bila po prometu najzanimivejša Krka, močno pa je zrasel promet tistim delnicam, ki so bile v minulem letu tarča prevzema. Razlog za povečan promet je predvsem prisotnost špekulantov, ki so zaradi relativno majhne razlike v ceni med tečajem na borzi in ceni v prevzemni ponudbi praktično brez večjega tveganja lahko realizirali lep donos – gledano skozi prizmo podobnih produktov (depozit). Glavno gonilo rasti in večjega prometa so bile predvsem prevzemne zgodbe določenih slovenskih »blue chipov« (Mercator, Helios, Aerodrom, Letrika…), ki so za sabo potegnile dejstvo, da so se tudi dolgoletni certifikatski delničarji »morali« odločiti za prodajo. To je pomenilo, da je del tega denarja prišel nazaj na borzo.
V minulem letu je na Ljubljanski borzi začelo kotirati 8 novih obveznic in 5 izdaj komercialnih zapisov. Zlasti pri slednjih, ki so jih izdajala slovenska podjetja z boljšo boniteto, lahko vidimo zasuk od financiranja pri bankah k financiranju na kapitalskih trgih. Očitno so ta podjetja ocenila, da se je bistveno ceneje ter fleksibilneje zadolžiti v obliki podjetniških obveznic in kratkoročnih komercialnih zapisov, kot pa bi znašalo takšno zadolževanje pri domačih bankah. Trend novih izdaj se bo najverjetneje nadaljeval tudi v letu 2015. Lahko upamo, da bomo v tem letu priča kakšni novi kotaciji delnic, saj bo z nadaljevanjem privatizacije počasi zmanjkalo zanimivih slovenskih družb.
Ostale bodo le tiste, v katerih bo država želela obdržati prevladujoč delež – torej strateška podjetja, ki pa posledično ne bodo zanimiva za potencialne vlagatelje in promet s temi vrednostnimi papirji bi znal upasti. V tem letu nas najprej čaka predvidena prodaja Telekoma, Žita in Cinkarne. Z zanimanjem čakamo strategijo upravljanja državnega premoženja, ki se praktično spremeni z vsakokratnim nastopom nove vlade. Šele po objavi tega dokumenta bomo lahko kratkoročno vedeli, katera podjetja bodo še na seznamu za prodajo in pri katerih bo država dolgoročno obdržala svoj delež.
