Stroji, ki so jih včeraj po enomesečnem premoru spet zagnali na Slovenski cesti, natančneje na odseku med Gosposvetsko cesto in Šubičevo ulico, naj bi po napovedih mestnih oblasti brneli vse do maja. Do marca naj bi končali urejanje komunalne infrastrukture, spomladi pa naj bi se lotili zunanje ureditve z novimi tlaki in drevoredom. A ta časovni okvir se bo izšel le v primeru, opozarjajo na mestni občini, če arheologi ne bodo spet naleteli na kakšno pomembno najdbo iz rimskih časov.
Poleg najmanj polletne zamude in posledično prav toliko dolge ohromitve javnega potniškega prometa v središču mesta – oktobra so pri mestni občini napovedovali, da bo projekt zaključen v dobrih treh mesecih – bodo arheološka izkopavanja naprtila tudi nenadejane dodatne stroške mestnemu proračunu. »Arheološka izkopavanja niso bila vključena v pogodbeno ceno; glede na to, da so komunalni vodi na Slovenski cesti že obstajali, ni bilo predvideno, da bodo potrebna. Kakšen bo končen znesek, bo znano po zaključku del,« so pojasnili na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Spomnimo, podjetje KPL je posel prek javnega razpisa dobilo za 3,8 milijona evrov.
Za skupni prometni prostor bo treba spremeniti zakonodajo
Skrivnostni pa so na mestni občini glede prihodnje prometne ureditve osrednjega dela Slovenske ceste. Na vprašanje, ali bo po obnovi med Gosposvetsko in Šubičevo uvedeno območje za pešce, so na mestni občini odvrnili, da dokončna odločitev o končni prometni ureditvi na tem območju še ni sprejeta. Kar je čudno, saj je v odloku že od lanskega poletja osrednji del slovenske ceste označen kot območje za pešce in se torej tepe s prometno signalizacijo na terenu.
Druga varianta, ki jo preigravajo na mestni občini, je tako imenovani skupni prometni prostor, ki mu v tujini pravijo »shared space« in kjer vsi udeleženci v prometu souporabljajo vse površine. To pomeni, da ni več nobenih prepovedi, vključno s semaforji, prometnimi znaki in talnimi označbami, udeleženci v prometu pa se med seboj sproti sporazumevajo z mimiko in gestikulacijo. Slovenska cesta naj bi bila urejena po vzoru Mariahilfer Strasse, glavne nakupovalne ulice na Dunaju. A za zdaj v Sloveniji nimamo zakonske podlage za uvedbo skupnega prometnega prostora, zato bi bilo treba pred uvedbo prve tovrstne prometne ureditve pri nas še spremeniti zakonodajo.
Za južni del še nimajo rešitve
Na južnem delu Slovenske ceste, se pravi na odseku med Šubičevo ulico in Aškerčevo cesto, pa naj bi na mestni občini razmišljali o uvedbi cone 30. Čeprav naj bi začeli obnovo tega odseka Slovenske ceste takoj po zaključku del na njenem osrednjem delu – torej predvidoma maja ali junija –, pri mestni občini pravijo, da projekt še ni dokončen, zato tudi ne vedo, koliko bo stala obnova tega dela Slovenske ceste. Vedo le, da bodo prenovili tlake, razširili pločnik in uredili obojestranske kolesarske steze. Prostor zanje in za morebitni drevored naj bi pridobili tako, da bodo osebne avtomobile in avtobuse stlačili na isti vozni pas, kar pa bo bržkone upočasnilo javna prevozna sredstva.
