Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo že skoraj šest let vodi Damjan Žugelj, dobiva marca prihodnje leto novega direktorja. Za mesto prvega nadzornika trga vrednostnih papirjev se bodo potegovali trije kandidati, da bi jim uspelo, pa potrebujejo soglasje večine poslancev.
Žugelj se na razpis, ki se je iztekel 8. decembra, ni prijavil, poznavalci pa med kandidati pričakujejo tudi koga iz sedanjega ožjega vodstva agencije. Žugelj ima kot direktor agencije namreč kar tri namestnike – Anko Čadež, Primoža Pinozo in Marka Vozlja – ter pomočnika Primoža Damjanoviča. Na agenciji pravijo, da z informacijami o morebitnih prijavah svojih zaposlenih na razpis ne razpolagajo, medtem ko se je po naših neuradnih podatkih na razpis zagotovo prijavila Čadeževa, po mnenju poznavalcev pa bo najverjetneje med kandidati tudi Pinoza.
Od brezzobega tigra do »državnega sovražnika«
Imenovanje katerega od Žugljevih sodelavcev bi zagotovo pomenilo kontinuiteto v delu agencije, a omeniti velja, da je leta 2008 Žugelj takrat kot direktor Uradnega lista na razpisu »premagal« Urha Bahovca iz ATVP. Žugelj je na položaju direktorja agencije tako zamenjal Nevena Boraka, z menjavo vodstva pa sta se dodobra spremenila tako ustroj agencije kot njen vpliv.
Če je agencija pod vodstvom Boraka veljala za brezzobega tigra, je v letih pod Žugljevim vodstvom med drugim kazensko ovadila nekdanja predsednika uprave Petrola in Zavarovalnice Triglav Marka Kryžanowskega in Matjaža Rakovca, bivšega predsednika uprave NFD Holdinga Stanislava Valanta, nekdanjega direktorja propadle Celjske borznoposredniške hiše Zdenka Podlesnika, nekdanjega prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota in odvetnika Srečka Jadka. Dari Južna je moral na zahtevo ATVP dokapitalizirati Perspektivo DZU, Ani Klemenčič je vzel licenco za opravljanje funkcije predsednice upravnega odbora GBD BPD, propadlemu cerkvenemu holdingu Zvon Ena pa naložil prodajo Krekove družbe. Varuh kapitalskega trga je v zadnjih letih oglobil tudi NLB in celo Banko Slovenije, ki mu ni želela razkriti podatkov o slabih posojilih Nove KBM in Abanke Vipa.
Močno pa se je Žugelj zameril tudi predstavnikom države, ko jim je zaradi kršitev prevzemne zakonodaje odvzel glasovalne pravice v vrsti pomembnih družb, med drugim v Luki Koper, Aerodromu Ljubljana, Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav, Novi KBM in Abanki Vipa.
Skrivalnice za neprimerno zakonodajo
Na drugi strani Žugelj za seboj pušča tudi številne nedokončane primere. Med temi sta preiskavi zoper menedžerje Perutnine Ptuj, ki naj bi obvladovali bistveno večji delež lastništva, kot je razvidno iz delniških knjig, in zoper člane uprave Žita, kjer preiskujejo sum zlorabe notranjih informacij. Po dostopnih podatkih je nedokončan tudi postopek nadzora nad nekdanjimi lastniki Mariborske livarne Maribor in nenavadno trgovanje na Ljubljanski borzi s konca leta 2010, ko so se delnice nekaterih holdingov tik pred iztekom leta podražile tudi za nekaj deset odstotkov, s čimer so si nekatera podjetja vidno popravljala svoje bilance.
Dolg je tudi seznam primerov, kjer ATVP bodisi ni ugotovila kršitev zakonodaje bodisi se preverjanja kršitev sploh ni lotila. Med drugim tako zaradi suma kršitve prevzemne zakonodaje niso ukrepali v Heliosu, saj avstrijski Ring International premoženja Heliosa ni zastavil za posojila, s katerimi je financiral nakup delnic v uradni prevzemni ponudbi. V ATVP so »pokrili« tudi vidnega člana SDS in nekdanjega ministra za delo Andreja Vizjaka ter njegove nakupe delnic Telekoma Slovenije, pa čeprav jih je kupil le dan po tem, ko je vlada soglašala z višjo dividendo, o čemer ni obvestila javnosti. Po dostopnih podatkih niso nikoli preverili poslov Unicreditovih pokojninskih skladov z delnicami Mercatorja, čeprav obstajajo številni indici, da so ti delovali usklajeno z Agrokorjem.
Pogosto je ATVP poudarjala, da so njihove roke zvezane, saj da se kršitelji objavi prevzemne ponudbe izogibajo s sklepanjem terminskih in opcijskih pogodb. A čeprav morajo vlagatelji te pogodbe po novem priglasiti tudi pri ATVP, ta po dostopnih podatkih zaradi tega ni zaključila nobenega primera. Prav tako zaradi domnevno neustrezne zakonodaje so izdali zgolj nekaj opozoril tudi glede propadle finančne družbe Luxuris, v katero so svoje prihranke vložili številni državljani.
Vseskozi med najbolje plačanimi funkcionarji
Žugelj se je vseskozi intenzivno ukvarjal tudi z zakonsko podlago za delovanje ATVP. Prizadeval si je, da bi bila ta kar se da samostojna, še bolj kot na področju sprejemanja strokovnih odločitev pa si je želel samostojnosti na področju financiranja. Zavzeto je pred leti podpiral idejo Mednarodnega denarnega sklada (IMF), da naj se uslužbenci ATVP in tudi Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) izvzamejo iz sistema javnih uslužbencev. Manj naklonjen pa je bil predlogu o združitvi vseh nadzornikov trga – bančnega, zavarovalniškega in trga vrednostnih papirjev – pod okriljem Banke Slovenije. Kot odgovor na predlog združitve vseh treh nadzornikov je predlagal združitev ATVP in AZN, a podpore slednje za načrt ni dobil.
Ne glede na plačne omejitve pa je Žugelj tradicionalno med najbolje plačanimi javnimi funkcionarji v državi, tako pred predsednikom države kot predsednico vlade. Po zadnjih podatkih za avgust se je z nekaj več kot 6000 evri znova uvrstil na četrto mesto. Direktor Agencije za zavarovalni nadzor Sergej Simoniti, ki sodi v isti plačilni razred, se je s 4170 evri uvrstil na 229. mesto.
