Z umirjenim pojasnjevanjem »zdajle pa lahko pričakujemo malo težav, ampak ne bo trajalo dolgo in zmogli bomo« lahko izkušena sestra močno zmanjša strah in stisko bolnikov, ki se bojijo kolonoskopskih preiskav, je na mednarodnem strokovnem posvetu programa Svit več kot 200 udeležencem pojasnila prof. dr. Eeva-Riitta Ylinen z Univerze Savonia. »Po osnovni izobrazbi in s srcem sem še vedno medicinska sestra,« je nadaljevala častna predsednica Finske zveze medicinskih sester v gastroenterologiji, ki se s srcem posveča tudi nemedikamentoznim obvladovanjem bolečine med presejalno kolonoskopijo, »ki si jo ljudje pogosto predstavljajo kot grozno bolečino v drobovju«.
Razložila je, da velja kolonoskopija za neprijetno in v času, ko je v črevo vstavljen endoskop in črevo napihnjeno, tudi bolečo preiskavo. Prepričala se je, da jo težje prenašajo ženske, saj jih je bolj strah in imajo pogosto daljše črevo, kar lahko dodatno stopnjuje bolečino. Težje prenašajo preiskavo tudi starejši in zelo suhi bolniki, pacienti s predhodnimi operacijami in anksiozni. Finska profesorica pojasnjuje, da je bolečina fiziološki odziv na poškodbe tkiva, ki vključuje tudi čustvene in vedenjske odzive. Značilni izrazi bolečine pri kolonoskopiji se lahko kažejo kot bledica, potenje, upočasnjen srčni utrip, slabost... Zdravstveno osebje mora znake prepoznati in jih takoj omiliti z različnimi tehnikami nemedikamentoznih terapij. Zvečine pomaga že mirno govorjenje medicinskih sester, ki zmoti pacientove misli in jih preusmeri od bolečine, pomaga tudi razlaga vzroka simptomov, predhodno opozorilo, da se lahko pojavi bolečina, pripomore lahko tudi sproščeno in udobno okolje, pomirjujoča glasba, hitra vključitev v postopek brez čakanja v čakalnici, dihalne tehnike, masaže, tehnike zmanjševanja zavojev v črevesu, morda drugačna namestitev pacienta... »Vse to sodi v sklop tehnik za obvladovanje, lajšanje in sproščanje bolečine brez zdravil, ki zmanjšujejo pacientovo čustveno napetost, mu omogočijo občutek nadzora in naredijo preiskavo znosnejšo,« je prepričana strokovnjakinja.
Odkrili 1300 primerov raka
Tudi v okviru državnega presejalnega programa Svit za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), se trudijo, da je postopek presejalnega programa čim manj stresen in do vključenih čim bolj prijazen od začetka do konca. Njihovi uspehi se kažejo v številu rešenih življenj in velikih prihrankih v zdravstveni blagajni. V prvih dveh dveletnih presejalnih krogih programa so odkrili več kot 1300 primerov raka in s kolonoskopijo odstranili tudi več kot 13.000 predrakavih sprememb. Tiste, ki jim v okviru testa blata odkrijejo prikrito krvavitev, namreč vedno povabijo še na kolonoskopijo, pove Jožica Maučec Zakotnik z NIJZ, ki vodi program Svit. V prvih dveh sklopih programa so na kolonoskopijo povabili več kot 14.000 na testu pozitivnih pacientov. Še zlasti je pomembno, je dodala, da so kar 70 odstotkov primerov raka odkrili v zgodnji fazi, kar bolnikom omogoča učinkovito in uspešno zdravljenje ter kakovostno življenje. Podobne rezultate pričakujejo tudi v tretjem presejalnem krogu, ki se izteka, v naslednjega pa nameravajo povabiti tudi populacijo od 70 do 75 let, doslej so namreč vključevali le Slovence v starosti med 50. in 70. letom. Tako bodo na leto dodatno vabili nekaj več kot 55.000 ljudi, za širitev programa pa bodo imeli na voljo nekaj več kot milijon evrov dodatnih sredstev. Spopadli se bodo tudi z izzivom, da bi se v projekt vključili prav vsi povabljeni. Zdaj se odzove le 54 odstotkov vabljenih, pred programom Svit pa je bilo še leta 2007 na prikrito krvavitev v blatu testiranih le 5,9 odstotka prebivalcev v tej starosti.
Večina ne potrebuje sedacije
»Prepričan sem, da sedacije (lajšanja bolečin z zdravili) pri izkušenem kolonoskopistu ne potrebuje vsaj 85 odstotkov pregledanih,« ocenjuje član programskega sveta Svita prof. dr. Bojan Tepeš. Pravi, da so v prvem sklopu 14.000 kolonoskopij sedacijo ponudili samo 122 bolnikom, ki so jo izrecno zahtevali. Dodaja, da je v program Svit vključenih 55 odličnih in izkušenih gastroenterologov iz 23 centrov, ki se ves čas dodatno izpopolnjujejo in obvladajo tudi tehnike nemedikamentoznega lajšanja bolečin, kot je izravnava črevesa z obračanjem bolnika, zunanjih pritiskov in podobno. Zato sedacijo, ki zahteva prisotnost še ene medicinske sestre, ki bolniku ves čas nadzoruje dihanje, srčni ritem, tlak (idealno bi bilo, če bi imel v ekipi anesteziologa), priporočajo predvsem bolnicam z velikim strahom, ki so imele več operacij na črevesju, ginekoloških operacij ali pa imajo zaradi obsevanj v črevesju brazgotine, ki endoskopistu ne pustijo, da bi zravnal črevo. Tudi nekateri zelo suhi bolniki lahko občutijo večje bolečine, še pove Tepeš in doda, da bi za te morala tudi sedacijo pokriti zavarovalnica. Zdaj jo namreč kot samoplačniško storitev, ki stane med 140 in 170 evri, ponuja le nekaj centrov. Za bolnike z normalnim pragom bolečine pa ni najboljša izbira tudi zato, ker pacient med preiskavo ne more sodelovati in povedati, kdaj ga boli. Zaradi tega je pričakovati več zapletov, kar kažejo tudi izkušnje nekaterih razvitih držav, kjer je sedacija rutina (ZDA, Nemčija) in imajo polovico več zapletov.
Tudi priprava na kolonoskopijo ni več tako neprijetna kot pred začetkom Svita, ko je moral pacient popiti 5 do 6 litrov slano-grenke tekočine. Danes je dovolj, da popije dva litra odvajalnega pripravka, dan prej pa dva litra donata. Prav z vključitvijo slednjega so dosegli, da so rezultati čistosti črevesja, kar je osnovni pogoj uspešne preiskave, v primerjavi z Evropo in ZDA za 20 odstotkov boljši. Med možnimi zapleti se najbolj bojijo predrtja črevesja. V svetu se to zgodi v enem od tisoč, v programu Svit v enem od dva tisoč posegov. V prvem ciklu programa so zaradi predrtja črevesa operirali sedem bolnikov, enega pa zaradi resnejše krvavitve.
Prim. dr. Milan Stefanovič, prav tako član programskega sveta Svit, je prepričan, da je prav kolonoskopija centralni del presejalnega programa ne glede na primarni presejalni test. Poudarja, da ima kolonoskopija prednost pred drugimi diagnostičnimi metodami tudi zato, ker lahko z njo sočasno opravijo terapevtske posege in odvzamejo vzorce za histološko opredelitev neke spremembe. »Po mnenju našega endoskopskega združenja večina bolnikov ne potrebuje sedacije, seveda pa jo tisti, ki jo zahtevajo, morajo dobiti,« je jasen Stefanovič. Navaja, da so do začetka tega meseca v sklopu Svita njihovi izkušeni endoskopisti opravili 40.580 kolonoskopij. Resnejših zapletov je bilo 55, od tega 19 predrtij črevesa.
