Ne govorim na pamet. Poglejmo svetal primer 100 milijonov evropskih evrov, investiranih v nacionalni projekt razvoja letališč na Poljskem in širše. Državne in lokalne strukture so cvilile v Bruslju, da gospodarskega razvoja na Poljskem ne bo, če ne bo sfinanciral razširitve štirih poljskih skoraj vaških letališč, med katerimi je bilo tudi tisto v Lodžu. Župan tega mesta je dnevno po telefonu rotil bruseljske brezsrčne aparatčike, naj za božjo voljo dajo denar za obnovo letališča, saj mu poslovni partnerji dnevno, tudi med kosilom in popoldanskim dremežem, parajo ušesa z vprašanji, kako in kje naj priletijo do njih, da s tamkajšnjimi firmami podpišejo milijardne posle. Pa ja ne bodo hodili z volovskimi vpregami? Ker v Bruslju, kljub vsem očitkom, niso gluhi na prošnje po podpori fantastičnim razvojnim projektom, še posebno če jih v svoji analizi uresničljivosti podprejo tako slavne revizorske družbe, kot je Ernst and Young, ki je letališču v Lodžu napovedal fantastično prihodnost, so z lopato stresli zahtevane milijone.
Da je to bil projekt za anale, kažejo podatki letošnjega poletja. Po vseh obnovah z bruseljskimi evrčki so na letališču v Lodžu dnevno pristala in odletela štiri letala z ne več kot štirimi potniki na poletu. Uresničeno je bilo kar nekaj evropskih ciljev. Na tem in podobnih letališčih ni bilo nobene gneče, potnikov niso prebukirali, letala niso imela zamude zaradi preobremenjenosti neba, osebje se je lahko brez nervoze nekaj ur posvetilo vsakemu potniku posebej in v primeru odpovedanih poletov zaradi neviht je bilo vsem potnikom zagotovljeno ležanje na stolih v čakalnici, ne pa na mrzlih tleh.
Poljska manjša, a zelo obetavna letališča niso edina, ki so bila deležna milijonskih podpor Bruslja. Kar 80 jih je bilo v Evropi, ki do včeraj niso bila primerna za več kot snemanje drugega dela Desanta na Drvar, a dandanes jih je s pomočjo pametno vloženega evropskega denarja kar tri četrtine sposobnih naključnim redkim potnikom ponuditi vsaj tako visokokakovostne storitve, kot so tiste v Lodžu. Vsekakor pa med primere izjemno uspešnih bruseljskih investicij sodi manjše špansko letališče. Posodobili so ga z evropskimi sredstvi, vzhodni del Španije ni več letalsko slepo črevo, celotna regija cveti, nekaj sto ljudi je dobilo službo, na njem vse poteka hitro in brez zastojev in na njem v zadnjih treh letih še ni pristalo niti eno letalo. V Sloveniji pa še vedno ne vemo, kaj bi s šestimi travnatimi letališči, čeprav v Bruslju ne vedo, kam bi z denarjem.
