Ameriški predsednik Barack Obama je za novega obrambnega ministra izbral doktorja fizike in dobrega poznavalca delovanja Pentagona Ashtona Carterja, navajajo ameriški mediji, ki se sklicujejo na neimenovane vire, ker imenovanje še ni uradno.
Carter je v preteklosti zasedal položaja drugega in tretjega človeka obrambnega ministrstva, kjer bo v primeru potrditve nasledil Chucka Hagla. Ne prištevajo pa Carterja med ljudi, ki bi sodili v krog tesnejših Obamovih zaupnikov, zato ostaja vprašanje, kakšna vloga ga v resnici čaka pri oblikovanju politik, kot sta strategija boja proti Islamski državi ali ameriška vojaška navzočnost v Afganistanu po umiku bojnih enot konec leta.
Izbira, ki se bo manj zatikala v senatu
Neuradno je prišlo v ameriško javnost več imen, Carter pa je imel pred drugimi vsaj eno očitno prednost: pričakovati je, da se z njegovim imenovanjem ne bo preveč zatikalo v senatu, katerega nadzor z novim letom prevzemajo republikanci. Tako je vsaj soditi po prvih odzivih.
Novi obrambni minister bo zamenjal Hagla, ki je odstopil prejšnji teden zaradi nesoglasij o strategiji do Islamske države in drugih razhajanj z Belo hišo. Hagel je očitno odstopil na zahtevo Obame.
Carter je star šestdeset let in je bil v preteklosti že namestnik obrambnega ministra, kar je drugi položaj v Pentagonu, in podminister za nabavo, tehnologijo in logistiko. Med drugim je dvakrat vodil pregled strategije državne varnosti in sestavljal strategijo kibernetičnega poslovanja. Zaradi preteklega dela se odlično spozna tudi na proračun, kar je pomemben dejavnik zaradi krčenja obrambnih izdatkov oziroma njihovega prerazporejanja. Odgovoren je bil tudi za nadzor ameriškega jedrskega in raketnega orožja in imel še vrsto drugih zadolžitev. Ker nikoli ni služil v vojski in ker ga opisujejo kot tehnokrata, bo morda težje navezal pristen stik z ameriškimi vojaki, se je pa med službovanjem v Pentagonu zato zbližal z nekaterimi generali. Sicer pa v njegovem življenjepisu še izstopa, da je doktor teoretične fizike ter da je diplomiral iz fizike in srednjeveške zgodovine.
Tudi pod drobnogledom vojakov
Carter bo kot obrambni minister tudi vezni člen med vojsko in Belo hišo. Njegovemu predhodniku so očitali, da se je za vojsko zavzemal premalo, zato bodo Carterja tisti v uniformah ocenjevali tudi po tem, kako uspešno bo predstavljal njihove interese.
V Washingtonu ni skrivnost, da med generali in Obamo večinoma ni prave kemije. Kot opozarja Washington Post, pa tudi številni vojni veterani ob možnosti, da bosta Irak in Afganistan v zgodovino zapisana kot izgubljeni ameriški vojni, čutijo nezadovoljstvo oziroma imajo občutek, da so se bojevali zaman, zato od Obame pričakujejo, da bo takšen razplet preprečil. To sicer ni krivda novega obrambnega ministra, bo pa imel odslej besedo pri oblikovanju strategij, tudi boja proti Islamski državi oziroma v Siriji. Glede prve je že nekaj visokih predstavnikov ameriške vojske javno povedalo, da lahko vojna proti njej traja več let, česar pa si Obama ne želi in je tudi odobril bolj omejeno vojaško sodelovanje v operacijah, kot bi si želela vojska.
