Vlada se je odločila, da za polovico zmanjša prejemke vodilnih v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ne le plače neizvršnih direktorjev, omejila bo tudi plače izvršnih direktorjev in zaposlenih s posebno naravo dela. Še več, kot skupščina DUTB bo držala roko nad sklepanjem morebitnih drugih pogodb, s katerimi bi si predvsem tuji člani upravnega odbora slabe banke in njihovi svetovalci želeli izboljšati prihodke.
Neizvršni direktorji slabe banke Lars Nyberg, Carl-Johan Lindgren, Arne Berggren in Mitja Mavko so zdaj upravičeni do največ 10.000 evrov bruto na mesec, in sicer 2000 evrov fiksnega prejemka ter po 4000 evrov za izkušnje z delom v mednarodnih institucijah in izkušnje pri prestrukturiranju slabih terjatev in bank. Prvi trije prejemajo celotne zneske, Mavko 6000 evrov, poslej pa bo znesek vseh nižji. Osnovni prejemek se namreč znižuje na 1000 evrov. Izkušnje v mednarodnih finančnih institucijah jim ga lahko izboljšajo le za 1000 evrov, sodelovanje pri sanaciji bank pa še za 3000 evrov. Ali izpolnjujejo pogoje za dodatke ali ne, bo poslej presojala vlada. Hkrati se bodo morali, če bodo v DUTB seveda ostali – pogodbe morajo z novo plačno politiko uskladiti v roku 15 dni po sprejemu na vladi –, posloviti od odpravnin v višini šestih mesečnih plač. Po novem namreč neizvršnim direktorjem ne bodo pripadale odpravnine.
Drastično znižanje variabilnega dela prejemkov
Znatno bolj bo nova plačna politika prizadela dva izvršna direktorja, Janeza Škrubeja in Torbjörna Månssona. Prvi prejema 21.533 evrov bruto na mesec, slednji pa 20.500 evrov bruto plus vnaprej določenih 4800 evrov neto za potne stroške. Vlada, ki doslej plač izvršnih direktorjev ni konkretno omejevala, jima fiksni del prejemkov znižuje na največ 11.000 evrov bruto. Tretji izvršni direktor Aleš Koršič prejema 9000 evrov. Vsem bi vlada opredelila tudi variabilni del, ki je odvisen od uspešnosti in doseženih rezultatov, in sicer na največ 30 odstotkov fiksnega dela. Kot razkriva poročilo protikorupcijske komisije, lahko Månssonu zdaj pripade tudi do 240.000 evrov bruto variabilnega prejemka na leto, skupaj torej 486.000 evrov, medtem ko bi lahko po novem v najboljšem primeru računal le še na tretjino tega zneska. Višina odpravnine ne bo smela presegati fiksnega dela prejemkov v enem letu, tudi v primeru predčasne razrešitve pa izvršni direktor ne bo upravičen do nje, če DUTB ne bo dosegala zastavljenih ciljev.
Stop dodatnim pogodbam in zaslužkom
Vlada bi omejila tudi plače zaposlenih s posebno naravo dela (višje vodstvo, neposredni prevzemniki tveganj in drugi zaposleni, katerih prejemki so višji od predhodno naštetih), in sicer na 60 odstotkov fiksnih prejemkov izvršnega direktorja. Njihov variabilni del bo omejen na 20 odstotkov fiksnega dela. Spomnimo, da ima svetovalec Janne Harjunpää trenutno fiksno mesečno plačilo 19.500 evrov bruto z možnostjo povečanja na 34.800 evrov na mesec in še možnost variabilnega plačila do 230.000 evrov.
Člani upravnega odbora in drugi zaposleni s posebno naravo dela poleg tega brez predhodnega soglasja skupščine DUTB, torej vlade, ne bodo smeli dobivati nobenih dodatnih prejemkov in biti v nobenem drugem pogodbenem odnosu s slabo banko. Kršitev navedenega velja za hujšo kršitev, kršitelji pa so dolžni vsa takšna plačila in koristi povrniti.
