V naslednjih dneh naj bi bilo jasno, ali bosta Patrik Ceglar in Rasto Tomažič, znana po nepremičninskih poslih na Obali in domnevno sporni gradnji omrežja v Srbiji, svoj poslovni imperij Nuba rešila pred bankrotom.
Zanj bo odločilna uspešna prodaja infrastrukture v lasti njunega srbskega podjetja Targo Telekom. Po napovedih bodo še pred koncem letošnjega leta pogajanja zaključena in prodajna pogodba podpisana. Čeprav je zanj veliko interesa, med več kot ducat potencialnimi ponudniki pa naj bi bili vlagatelji iz Evrope, Kitajske in Bližnjega vzhoda, bo pri tem ključna cena. Da bi se Ceglar in Tomažič rešila finančnih težav, bosta morala omrežje v Srbiji po dostopnih podatkih prodati v grobem za kar 30 milijonov evrov.
Factor banka v izvršbo, Srbi v prodajo omrežja
S tem bi namreč odpravila težavo, zaradi katere se je pod rubežem že znašlo njuno osebno premoženje, pa tudi podjetja, preko katerih imata v prestolnici v lasti gostinska lokala Al Capone in Casa Nostra. Gre za izvršbo, ki so jo pred meseci na okrajno sodišče v Murski Soboti vložili v Factor banki. Od Nube kot glavnega dolžnika ter Ceglarja in Tomažiča kot solidarnih porokov zahtevajo plačilo več kot 23 milijonov evrov. Gre za zapadlo 20-milijonsko posojilo, odobreno v letu 2010, s katerim je Nuba financirala izgradnjo optičnega omrežja v Srbiji. Kljub večkratnim aneksom ni poravnala niti prvega obroka, ki je zapadel konec lanskega septembra. Zato je Factor banka posojilo decembra odpoklicala, nato pa se je zadeve lotila po sodni poti.
Targo Telekom je v začetku oktobra nato najavil prodajo svojega optičnega omrežja. Po naših informacijah je Factor banka manj kot mesec dni pred tem na sodišče vložila prej omenjeno izvršbo. V njej pa je (neuspešno) zahtevala tudi rubež sredstev, ki jih je Nuba posodila naprej svojim podjetjem v Srbiji. V podržavljeni banki so poskušali pred nekaj dnevi na dražbi za okoli 3,2 milijona evrov izpeljati tudi izvensodno javno prodajo 89-odstotnega deleža Nube v Targo Telekomu. Ampak Tomažič in Ceglar sta jo v zadnjem hipu preprečila z začasno odredbo gospodarskega sodišča v Beogradu.
Koliko bi jima strateški in finančni vlagatelji plačali za omrežje Targo Telekoma in ali so dosedanje ponudbe blizu 30 milijonov evrov, uradno ni znano. Jasno je le, da bo številka osemmestna. Naprodaj je hrbtenično omrežje, ki se razprostira na 850 kilometrih in povezuje vsa večja srbska mesta ter sosednje države, pa tudi 500 kilometrov (optičnih) povezav v osrednjem delu Beograda. Omrežje lahko po zadnjih podatkih z internetom visokih hitrosti oskrbuje 160.000 gospodinjstev, njegov tržni potencial pa se samo za Beograd ocenjuje na 540.000 gospodinjstev.
Obtožnica zaradi zlorabe položaja
Kljub temu lahko določeno težavo predstavlja podatek, da sta Tomažič in Ceglar v izgradnjo omrežja vložila kar polovico manj, kot bi morala sedaj zanj iztržiti. Res sta za njegovo gradnjo pri slovenski Factor banki najela 20 milijonov evrov posojila, vendar sta več kot četrtino tega denarja »prečrpala« na račune podjetij v Sloveniji, na Cipru in Sejšelih. Večino tega, kar 5,6 milijona evrov, je dobilo njuno podjetje Tomcetes, ki se uradno ukvarja z arhitekturnim projektiranjem, skoraj trije milijoni evrov pa so se zatem razpršili na račune drugih podjetij iz omrežja Nuba.
Razkritje teh nakazil je v Srbiji sprožilo obsežno afero. Vsaj del denarja iz posojila Factor banke je namreč končal pri družbi Eymard Limited s Cipra, ki ima v Srbiji v lasti podjetje Intelcon. Slednje je spomladi 2012 43.000 evrov donacije nakazalo Demokratski stranki. Njen član je bil tudi nekdanji minister za okolje, rudarstvo in okoljsko načrtovanje Oliver Dulić, ki je Nubi brez razpisa podelil dovoljenje za gradnjo omrežja v Srbiji. Dulić si je zaradi tega prislužil obtožnico, v kateri mu očitajo zlorabo uradnega položaja, grozi pa mu od dve do 12 let zapora.
Za komentar finančnih težav in prodaje optičnega omrežja v Srbiji smo se včeraj poskušali obrniti na Ceglarja in Tomažiča, vendar neuspešno.
