»Otroci se rojevajo z iznakaženimi udi, možganskimi okvarami, mišičnimi in kostnimi obolenji. To se dogaja v vsakem petem ali četrtem gospodinjstvu v tukajšnjih skupnostih,« je za Reuters povedal Satinath Sarangi, ki pomaga žrtvam največje industrijske zastrupitve s plinom. Ta se je zgodila pred točno tridesetimi leti v tovarni ameriškega podjetja Union Carbide na obronkih 1,8-milijonskega mesta Bhopal v indijski zvezni državi Madža Pradeš. Smrt je prišla tiho, v spanju, in pobila na tisoče ljudi. Sredi noči se je v tovarni pesticidov, ki je ob postavitvi veljala za simbol indijskega industrijskega čudeža, zgodila huda nesreča. V še ne povsem pojasnjenih okoliščinah je v rezervoarje, kjer je bil shranjen plin, pritekla voda. Zaradi posledične kemične reakcije in visokega pritiska so rezervoarji eksplodirali, severovzhodni veter pa je oblak smrtonosnega pesticida ponesel nad Bhopal. Plin je pomoril celotne družine.

Dogovorjena odškodnina daleč od pričakovanj

Natančno število mrtvih še danes ni znano. Medtem ko je vlada priznala 5200 žrtev, od katerih jih je takoj ob stiku s plinom umrlo 2260, nevladne organizacije vztrajajo pri precej večjem številu. Na ulicah so se takrat grmadila trupla, v mestu je zmanjkalo krst. Najmanj 25.000 ljudi naj bi v letih po nesreči še umrlo zaradi neposrednih posledic stika s plinom. V dveh tretjinah mesta mu je bilo izpostavljenih vsaj pol milijona ljudi. Po prvi tragediji je sledila še druga. Petina s plinom zastrupljenih žrtev se še danes sooča z vse številnejšimi rakavimi obolenji, slepoto, težavami z dihali in imunskim sistemom ter nevrološkimi motnjami.

Smrtonosnemu plinu je le za las ubežal Abdel Džabar, najprepoznavnejši glas borcev za razgrnitev celotnega ozadja nesreče. Iz sna so takrat 29-letnega mladeniča zbudili panični kriki sosedov. Sam je tekel, kar so ga nesle noge, in preživel. Njegovim staršem in bratu tihemu morilcu ni uspelo ubežati. Zadnjih trideset let so njegov dvignjeni glas proti vladnim poskusom zamolčanja obsega nesreče poskušali utišati s ponudbami številnih vladnih služb. Vse je zavrnil. S svojo civilnodružbeno organizacijo je pomagal žrtvam nesreče pri rehabilitaciji in pritiskal na vlado ter podjetje Union Carbide, da sta svojcem žrtev in preživelim vendarle namenila vsaj nekaj odškodnine.

Indijska vlada je po številnih pritiskih v osemdesetih letih le vložila tožbo proti ameriškemu podjetju in zahtevala kompenzacijo v višini 3,3 milijarde dolarjev. Nazadnje je leta 1989 z zunajsodno poravnavo privolila v precej manjšo vsoto, 470 milijonov dolarjev, kar je pomenilo, da so svojci žrtev dobili po največ 500 dolarjev na pokojnega. Ob 26. obletnici nesreče je indijsko državno tožilstvo na vrhovno sodišče sicer vložilo zahtevo, da mora vlada od podjetja zahtevati 1,1 milijarde dolarjev kompenzacij. Toda novi lastnik Dow Chemical Company, sicer drugi največji svetovni proizvajalec kemikalij, višjo odškodnino zavrača z argumentacijo, da je bil spor že razrešen.

Kratke zaporne kazni za vodstvo tovarne

Hitro po nesreči je sicer postalo jasno, da se je tragedija zgodila zaradi investitorske utrujenosti ameriškega podjetja. Ker tovarna v Bhopalu ni izpolnila dobičkovnih pričakovanj multinacionalke, jo je ta hotela zapreti. Dotrajane opreme v tovarni zato zaradi vse manjših vlaganj niso več obnavljali. Prav tako tovarna sploh ni imela pripravljenih primernih načrtov ukrepanja ob nesreči takšnih razsežnosti.

Še dlje časa kot v primeru odškodninskega dogovora je roka pravice v Indiji potrebovala, da je sodišče osem vodilnih delavcev tovarne obsodilo za povzročitev smrti iz malomarnosti. Šele četrt stoletja po tragediji so ob hudem zgražanju javnosti prejeli mile kazni – po dve leti zapora. Desetletni zaporni kazni pa se je izognil direktor podjetja Warren Anderson. Policija ga je sicer po nesreči aretirala, a le nekaj ur pozneje proti majhni varščini izpustila. Ker se ni zglasil na sojenju, je bil v odsotnosti obsojen na desetletno ječo, vendar indijski vladi pri ameriških oblasteh ni uspelo doseči njegove izročitve. Pred nekaj tedni je kot ubežnik umrl v 92. letu starosti.