Vrtnarji pravijo: dokler vam ne zmrzne voda v pipi na prostem, se ni bati za rastline, ki morajo na prezimovanje v zaprt prostor. Toda če jeseni ne ukrepamo pravočasno, lahko proti mrazu neodporne trajnice ujame zmrzal. Marsikdo že ob pogledu na upadlo rastlino obupa, vendar, kot pravita tudi Alice in Brian McGowan v knjižni uspešnici Kako prezimimo lončnice, ki je pred kratkim izšla pri založbi Cangura.com, si lahko marsikatera prizadeta rastlina vseeno opomore. Ukrepate tako, da rastlini najprej poiščete primerno senčno, a tudi toplo mesto v notranjosti hiše, nato pa ji pustite dovolj časa: čakajte in opazujte ter je nikakor ne zalivajte.
Če si listi po nekaj dneh ne opomorejo, jih preprosto odrežite, če pa so poškodovani rastni vršički, potem veje in steblo skrajšate vse do zdravega tkiva. Pravzaprav jih kar močno in brez strahu porežite, rastlinam obrezovanje dobro dene. Ko bo na vrata potrkala pomlad, bodo ravno zaradi rezanja še razkošnejše. Najbolj idealno je, če rastlino porežete, še preden jo prestavite na zimovanje: zasedla bo manj prostora in še priložnost je, da temeljito preverimo vse liste, ali se kje ne skrivajo kakšni škodljivci, ki bi jih s tem prinesli v zaprt prostor.
Cikel zimskega mirovanja
Za uspešno prezimovanje rastlin v zaprtem prostoru je ključno, da razumemo naravni cikel zimskega mirovanja. Nekatere rastline tudi v notranjosti nadaljujejo rast in cvetenje, zato jim je treba nameniti topel in sončen kotiček. Druge preidejo v delno stanje zimskega mirovanja, zato je zanje dobro, če stojijo na sončnem, vendar hladnem kraju. Nekatere pa se pogreznejo v globok zimski spanec, zato jih je treba spet drugače skladiščiti – brez svetlobe, zalivanja in gnojenja.
Pravzaprav lahko za mraz občutljive trajnice skladiščimo na tri različne načine. Na sončni okenski polici bo ugajalo tropskim rastlinam, kot so begonije in ščirovke, in če boste naravnali temperaturo na 18 stopinj Celzija, bodo mislile, da so se znašle v tropski zimi. Na okensko polico sodita denimo tudi dišeča krvomočnica in okrasna kopriva. Če je svetlobe premalo, si lahko pomagate s fluorescentno lučjo. Za drugo skupino trajnic, ki pozimi ne prenašajo mraza in delno mirujejo v rasti, se dobro obnese zelo hladen prostor, denimo v nezakurjeni verandi, a mora biti dovolj svetlobe.
Tretji način shranjevanja trajnic je temna klet ali shramba, mednje uvrščamo predvsem stebelne gomolje, čebulnice in gomolje, ki ne bodo nadaljevale rasti, dokler jih zgodaj spomladi ne boste ponovno zalili. Kanam denimo ustreza tema, vendar zahtevajo vlažno ozračje, medtem ko bodo dalije lažje prezimile v temnem, a precej suhem prostoru. V kleti lahko prezimijo tudi nekatere salvije, angelske trobente, banane in limonske verbene. Takšno okolje ustreza tudi visečim begonijam in nekaterim zajčjim deteljicam. Lahko jih pustimo kar v istem loncu, kot so domovale čez poletje.
Tropske rastline čez zimo
Danes je pestra izbira rastlinja na naše vrtove in okenske police pripeljala marsikatero tropsko rastlino, sredozemske rastline pa že kar nekaj časa dobro uspevajo tudi globlje v celini. Denimo, tropska rastlina je lahko trajnica in je v okolju, iz katerega izhaja, celo odporna proti zimi, bo pa recimo v zimi, ki vlada v našem podnebnem pasu, na prostem seveda preminila.
V blagem sredozemskem podnebju bosta zunaj še vedno rasla smilj ali nemški rožmarin; rada imata zelo suho prst in obema bolj ustreza, če prezimita na prostem, morda v polodprtem prostoru, pod streho in obrnjena proti jugu, kot pa če ju tlačimo v pregreta stanovanja. Marsikatera rastlina vendarle prenese blago, včasih pa tudi strupeno pozebo. Takšne so nekatere salvije, saj navsezadnje izvirajo iz puščave, tam pa so temperaturna nihanja kar precejšnja. Zunaj lahko prezimijo tudi lovor, novozelandski lan, angelska trobenta, dlanastokrpa gunera, navadni smokvovec, breskev, nektarina pa tudi oljka, vendar temperatura ne sme pasti pod minus 10 stopinj Celzija.
Nekatere rože je seveda treba prestaviti v toplejši prostor. Vendar, kot že rečeno, rastline mirujejo in jim umetna »mikroklima« v večini primerov niti ne ustreza. Okoli 15 stopinj Celzija je za veliko rastlin idealna temperatura, zato naj v prostoru, kjer hranimo rože, nikakor ne presega 20 stopinj Celzija. Tudi z zalivanjem med zimskim časom ne velja pretiravati; če rastlino zalijete enkrat na teden, bo dovolj.
Rastlina potrebuje mir
Če razmere za rastlino niso idealne, recimo če smo rože postavili v prostor, kjer zrak slabo kroži, ustvarimo odlične razmere za razvoj plesni ali škodljivcev, denimo uši. Pravijo, da je bolje gnojiti oziroma hraniti rastlino po malem in večkrat kot nekajkrat in v večjih količinah, v času prezimovanja pa se pri večini rož dognojevanje tako in tako odsvetuje. Ne pozabite, da je to čas, ko rastlina potrebuje mir.
Današnja potrošniška družba nam rastline vse leto ponuja na pladnju, vrtnarije imajo svoje zveste odjemalce, in če ena odmre, nam nemudoma ponudijo enako novo. Trgovci vzgajajo samo tiste rastline, s katerimi takoj in zagotovo zaslužijo. Vendar pa si vešči vrtnarji lahko sami vzgojijo svojo rastlino, denimo s sejanjem, saditvijo in potaknjenci. V uvodu omenjena knjiga ponuja zelo konkretne nasvete, kako to učinkovito storiti in kako potem spomladi rastline spet postopoma pripraviti na naravne razmere in življenje pod milim nebom. im
