Noben investitor ni tako nor, da bi vlagal v drugi tir

Najprej povejva, da je Slovenija članica EU. Torej iz vseevropske (bruseljske) perspektive je za EU najceneje, da se izkoristi že zgrajena dvotirna elektrificirana proga iz Trsta preko Tablje v Avstrijo. In če imajo Avstrijci dovolj denarja, da potem preko Koroške potegnejo hitro železnico naprej na vzhod je tudi dobro.

Za Luko Koper pa je, gledano iz Bruslja, glede na to, da je Slovenija bankrotirana država, najbolje, da napravi priključek iz Kopra v Trst; in za to nam je Illy ponujal pomoč in evropska sredstva za štiri kilometre povezave do Trsta. Seveda je Illy mislil na koristi Italije. Slovenija je zaradi razmišljanj, ki jih delite tudi vi, to odklonila in sebično nacionalistično rekla temu projektu ne. Razumem, da bi taka rešitev pomenila izgubo prometa za Slovenske železnice, ki imajo menda polovico prometa iz Luke Koper in bi imele potem še večjo izgubo ter bi postale še večje breme za slovenski proračun. Ampak – bodimo realistični. Če se Slovenija ne misli vključiti v vseevropske integracije, tudi železniške, in tako optimizirati prevozne stroške tovora iz Luke Koper, si pač lahko privošči »luksuz« in sama zgradi drugi tir (1,5 milijarde evrov), kar seveda ne zadostuje. Pri močno povečanem pretovoru v Luki Koper bi seveda nastal zamašek v Divači. Torej bi bilo potrebno posodobiti celoten slovenski železniški križ, kar pa pomeni še dodatnih deset milijard. Vse to bi EU zagotovo financirala s kakšnimi 20 odstotki in nič več. Toliko je za Bruselj vredna še dodatna slovenska železniška povezava k tisti preko Italije in Avstrije; za primer naravnih nesreč ali zapor preko Italije in Avstrije, konkurence na železnici.

Torej bodimo pošteni do slovenske javnosti in povejmo, da prezadolžena Slovenija tega projekta ne more uresničiti. Minister si je upal to povedati na glas (cesar je nag!) in stroka je v medijih zagnala pogrom nad ministrom, ki je povedal resnico (cesar vendar nosi prekrasna oblačila!).

Slovenija je zabredla v hudo gospodarsko krizo ravno zaradi tega, ker javnost noče sprejeti resnice. In kdo vso to javnost zavaja z »nacionalnim interesom«? To so tisti, ki imajo od tega največ koristi. V prvi vrsti je to širok lobi raznoraznih profesorjev in inštitutov, ki delajo številne študije, ki jih seveda plačuje država in bi jih radi delali še veliko, veliko let. Imen vam ne bom našteval, saj jih lahko najdete v medijih zadnjih 20 let.

Sedaj pa k še eni pretresljivi ugotovitvi.

Noben investitor ni tako nor, da bi vlagal v drugi tir ali Slovenske železnice (ne Nemci, ne Kitajci). Pomislite, da bi bil kdo (tuj investitor) tako zelo nor, da bi posodobil naše železnice; slovenska država ali Luka Koper pa bi nato zgradila štiri kilometre železnice do Trsta in tovor preusmerila iz Kopra v Trst ter preko Italije in Avstrije na vzhod. Zagotovo bi nam Italijani in Avstrijci ponudili zelo poceni tarife za prevoze iz Luke Koper, če ne drugega, že zato, ker je sodobna elektrificirana dvotirna proga preko Tablje izkoriščena le 30-odstotno.

Če Slovenija želi, da bi tuj investitor posodobil celoten železniški kompleks, bo ta hotel biti tudi večinski lastnik Luke Koper. To so Nemci ponudili že pred leti. Popolnoma poslovno normalno in razumljivo, tako razmišlja vsak odgovoren investitor, ki želi, da se mu denar od investicije povrne. Če pa sedaj Slovencem poveste, da je potrebno v paketu z zahtevo za posodobitev naših železnic prodati Luko Koper in da oboje preide v večinsko tujo last, pa bo slovenski narod ponorel; da prodajamo srebrnino, ki mora ostati slovenska državna last. Seveda je to huda manipulacija predvsem strokovnjakov, ki se zavedajo, da bi izgubili dolgoročno možnost lepih zaslužkov z najrazličnejšimi študijami. In ti bi najbolj glasno vpili o izdaji nacionalnih interesov.

No, in tako bo ostalo vse tako, kot se dogaja že dobrih 20 let, umiranje na obroke. Slovenija pač nima državnikov ampak samo politikante.

Na moč podobna zgodba je tudi s slovenskimi hoteli v Portorožu. Vsi tuji investitorji so načrtovali hotel Palace podreti in za 20 milijonov evrov zgraditi nov, sodoben hotel. Vsa »strokovna javnost« na Obali je ponorela, da je to nesprejemljivo. No, in na koncu so bili veseli, ker je prišel poslovno naiven direktor Istrabenza in v hotel Palace investiral sto milijonov evrov. In kakšen je sedaj rezultat? Za odplačilo kreditov bo treba prodati vse hotele Portoroža. Lepo, kajne?

Glasno je treba povedati, da javnost nima vedno prav, še zlasti ko je zmanipulirana od skorumpiranih strokovnjakov in profesorjev.

In za konec. Pred več kot 100 leti je Bismarck menda izjavil: »88 profesorjev in konec z državo.« In tudi on se je moral opravičevati za protiintelektualno izjavo.