Za prevzem Žita naj bi se potegovalo še sedem potencialnih kupcev, ki bodo že v kratkem začeli opravljati skrbni pregled. Po neuradnih informacijah naj bi se v ožji izbor uvrstili Agrofert Group drugega najbogatejšega Čeha Andreja Babiša, hrvaška Podravka, ki se že več let sooča s stagnacijo poslovanja, metliški Don Don Aleša Mozetiča, hrvaški Franck Milana Artukovića, ki naj bi ga zanimala predvsem programa čajev (1001 cvet) in začimb (maestro), in trije finančni investitorji.
Lastniki Bojcu odobrili dodatna dva tedna
Zavezujoče ponudbe za nakup 52-odstotnega deleža Žita bodo morali potencialni investitorji predvidoma oddati do srede februarja, približno dva tedna kasneje, kot je bilo prvotno predvideno. Konzorcij lastnikov, v katerem so Slovenski državni holding (SDH), Modra zavarovalnica, Skupina KD Group in NLB Skladi, naj bi namreč odločil, da časovnico privatizacije nekoliko zamakne in s tem upravi Žita pod vodstvom Janeza Bojca omogoči sodelovanje v boju za nakup konkurenčne Pekarne Grosuplje. V Žitu so pred dnevi že izrazili načelno zanimanje za sodelovanje pri nakupu Mercatorjeve Pekarne Grosuplje in programa zamrznjenega testa, ki ga prodajata Agrokorjeva Ledo in Frikom. Če se bodo odločili za kandidiranje pri nakupu, bodo morali zavezujočo ponudbo oddati do januarja. Če bi Bojcu še pred zaključkom privatizacije uspelo kupiti grosupeljsko pekarno in se obenem dogovoriti za dolgoročno pogodbo o sodelovanju z Mercatorjem kot edinim kupcem njihovih izdelkov, bi to zagotovo zvišalo tudi kupnino za sicer nizko zadolženo Žito. Tudi to pa ne prinaša zagotovila, da novi lastnik Žita po nakupu ne bi razdelil in po delih prodal. Potencialne kupce, ki so se uvrstili v drugi krog privatizacije, zanimajo večinoma namreč le posamezni proizvodni programi družbe.
Franck skupaj s partnerji ali pa sploh ne
Žito je trenutno na borzi vredno okoli 45 milijonov evrov, z upoštevanjem finančnega dolga pa skoraj 60 milijonov evrov. Koliko so potencialni investitorji za družbo ponudili v svojih nezavezujočih ponudbah, ni znano, po neuradnih informacijah pa naj bi se gibale celo nekoliko nad borzno ceno. Večina potencialnih kupcev težav s financiranjem prevzema ne bi smela imeti. Češka skupina Agrofert Group na letni ravni namreč ustvari 8,7 milijarde evrov prihodkov in okoli 200 milijonov evrov čistega dobička. Podravka je imela lani skoraj 460 milijonov evrov prihodkov in 49 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Po zagotovilih Mozetiča ima tudi Don Don zagotovljena sredstva za prevzem Žita, že v začetku letošnjega leta pa so izvedli sedemmilijonsko dokapitalizacijo.
Vprašanje pa je, ali bi lahko prevzem financiral tudi Franck. Hrvaška skupina, ki je imela konec lanskega decembra za 27,5 milijona evrov finančnih obveznosti, je lani sicer prihodke uspela povečati za dva odstotka, na nekaj več kot 110 milijonov evrov, vendar se ji je hkrati EBITDA znižal za več kot desetino, na okoli 6,5 milijona evrov. Tudi Artuković priznava, da jih nakup Žita zanima le v primeru, če bi se povezali še z nekaterimi drugimi partnerji. Toda na koncu naj bi Franck nezavezujočo ponudbo oddal sam, kar nakazuje, da Artukoviću še ni uspelo sestaviti konzorcija za prevzem Žita. Kot smo razkrili v Dnevniku, naj bi se pri prevzemu Žita poskušali povezati Franck, Čakovečki Mlinovi, Kandit in Mlinar. A za zdaj ni mogoče izključiti, da se bo sestava konzorcija, v kolikor bo ta sploh zaživel, pred iztekom roka za oddajo zavezujočih ponudb spremenila.
Nezavezujoče ponudbe pa naj ne bi oddala srbska skupina MK Group Miodraga Kostića, ki je bila pred dvema letoma že tik pred nakupom Žita. Za MK Group so se zaradi ukrajinsko-ruske krize razmere v letošnjem letu bistveno poslabšale, saj imajo med drugim v lasti tudi več podjetij v Ukrajini, kjer obdelujejo okoli 40.000 hektarjev kmetijskih zemljišč.
