Gledališka kritičarka Zala Dobovšek je sredi preteklega tedna na spletni strani in v etru Radia Študent objavila kritiko predstave Igra o Antikristu, ki jo je ustvaril umetniški kolektiv Was ist Maribor? (sestavljajo ga Sebastijan Horvat, Andreja Kopač, Matjaž Latin in Aljoša Ternovšek) v produkciji Maske in petih koproducentov. V zapisu je avtorica zavzela kritičen pogled na ustvarjeno delo, nekaj dni pozneje pa je prejela elektronsko pošto režiserja Sebastijana Horvata, ki ga je ocena tako vznemirila, da ji je prepovedal pisati o njegovih predstavah ter ji zagrozil s klofutami.

Kritika analitična, odziv čustven

Zala Dobovšek je v kritiki med drugim opozorila na odstopanje med idejo projekta in njeno realizacijo. Spajanje vzvišenega, sakralnega opernega petja in »pritlehne«, z materializmom in napuhom prepojene vsebine se ji je zdelo v ideji inovativno in obetajoče, a po njenem mnenju se je v realizaciji izkazalo »kot medlo in nekomunikativno, zgolj v službi forme in estetike, nikakor pa ne provokativno, kaj šele kot moment žlahtne distance ali komičnega učinka«. Dodaja, da to ne bi bilo usodno, če ne bi bila besedilna predloga in posledično razvoj dogodkov tako naivno, »skoraj boleče strahopetno« zastavljena – prav slednje je očitno še najbolj zmotilo Horvata.

Kot je jasno razbrati iz njegovega pisma, ki je kmalu zaokrožilo po spletu, je Horvata njeno pisanje prizadelo. Kritičarki v svojem odzivu očita zavzemanje »superiorne pozicije« in priznava, da bodo avtorji negativno oceno s težavo pozabili. Če je režiserjevo priznanje prizadetosti mogoče razumeti, pa mejo dopustnega prestopi, ko ji v nadaljevanju pisma prepove nadaljnje pisanje o njegovih predstavah ter zapiše: »Tako kot si ti oklofutala našo predstavo, tako se lahko zgodi, da te oklofutam jaz, če mi še kdaj prideš preblizu.«

Horvat je na naše poizvedovanje včeraj ponudil podrobnejšo razlago: »Moja reakcija na kritiko Zale Dobovšek je bila emotivna in impulzivna. Če nekdo na tak neposreden, žaljiv in podcenjujoč način oceni tebe kot neumnega in strahopetnega, človek pač na isti način reagira.« Pravi še, da tega, kar je mogoče razumeti kot grožnjo z nasiljem, ni mislil na takšen način. »Če je Zala Dobovšek ta stavek razumela kot fizično grožnjo, se ji javno opravičujem in jo odvezujem vsega strahu, ki ga je morala pretrpeti ob tem.« Obenem se je zaradi vsega opravičil še sodelavcem pri projektu in prevzel odgovornost za »preusmeritev pozornosti s teme predstave«.

Pritiski na kritike nedopustni

Primer seveda odpira vrsto vprašanj. Literarni in gledališki kritik Matej Bogataj meni, da problem nastane, ko se začnejo osebna obračunavanja tam, kjer bi se lahko začel dialog, na katerega pa kreativna stran ni pripravljena. Skrbi ga dejstvo, da gledališki pogon v kritiku ne prepozna prijatelja, s katerim v mnogih pogledih delita položaj in doživljata podobne pritiske od zunaj. »Dober kritik je kondicijski trener in zaradi omenjenih pritiskov vse redkejši in zato toliko bolj dragocen,« pravi Bogataj, ki je pred kratkim prevzel mesto predsednika Društva slovenskih literarnih kritikov.

Pritisk na delo kritikov in še posebej grožnje s fizičnim nasiljem so obsodili tudi v Društvu gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS). »Žal nam je, da nizek, brutalen in nekultiviran govor prodira tudi v umetniške vrste, v konkretnem primeru pa nas še dodatno žalosti to, da Sebastijan Horvat ni le gledališki režiser, ampak tudi profesor na AGRFT – in bi se moral še toliko bolj zavedati pomena in vloge kritike v celoti umetniškega ustvarjanja, predvsem pa absurdnosti takšne reakcije ustvarjalcev,« so med drugim zapisali člani izvršnega odbora DGKTS v svojem odzivu.

Zala Dobovšek ni želela javno komentirati dogodka, sporočila pa nam je, da stoji za izjavo, ki jo je za javnost podal Radio Študent kot medij, ki je objavil kritiko in ki ga Horvat v pismu prav tako posredno kritizira. V pismu, pod katerega se podpisujeta direktor medija Tomaž Zaniuk in odgovorna urednica Martina Dervarič, opozarjajo na izginjajočo svobodo javne besede in ogroženo novinarsko avtonomijo, zaradi česar pozivajo k odločnemu stališču javnosti in družbe proti vsem poskusom pritiskov in grožnjam s fizičnim nasiljem.