Ozaveščenost graditeljev o ekoloških materialih gre pripisati več razlogom. Ekološki način življenja in obujanje starih in preizkušenih materialov je v porastu. Krepi se zavest o zdravem načinu življenja in bivanja. Po drugi strani pa slišimo o nevarnih snoveh, ki se »skrivajo« v sodobnih gradivih in zastrupljajo naše bivalno okolje. Ljudje se soočajo z alergijami in drugimi bolezenskimi reakcijami, zato iščejo možnosti za zdravo bivalno okolje.
Sestavine, podvržene ekološkim standardom
Vse sestavine ekoloških gradiv morajo biti pri pridobivanju, pridelavi in predelavi podvržene ekološkim standardom. Vanje ne smejo zaiti pesticidi, sintetični fungicidi ali podobno. Ker je presoja o teh standardih več ali manj prepuščena proizvajalcem samim, se na trgu pojavljajo izdelki z oznako naravno ali se »hvalijo« z nazivi eko oziroma bio, v njih pa najdemo marsikaj, kar ni niti naravno niti ne ustreza ekološkim standardom.
K razmisleku o ekoloških gradivih sodi tudi možnost ponovne uporabe že vgrajenih materialov. Po rušenju starih objektov večina materiala pristane na odpadu, bodisi nekoristnega za ponovno uporabo bodisi je recikliranje energijsko ali kako drugače potratno. Drugače lahko že uporabljena naravna gradiva, kot na primer ilovnati omet, v primeru razgradnje preprosto odstranimo in brez popravljanja ponovno uporabimo kot omet. Odvečne kazeinske stenske barve iz naravnih sestavin (mlečni ali rastlinski kazein), lahko celo zavržemo v domači kompostnik.
Ekološko ni nujno naravno in narobe
Ko govorimo o ekoloških gradivih, vedno uporabljamo zraven tudi besedo naravni, čeprav se mogoče komu to zdi čudno. Razlog je preprost. Oznaka ekološko pomeni, da gradivo ne obremenjuje okolja – niti v času svoje proizvodnje niti kot morebiten odpadek. Ekološki material ni nujno naraven, saj je pomembna le njegova tehnična učinkovitost, ki se lahko doseže tudi s pomočjo kemikalij.
Beseda naravno označuje izdelek, ki je izdelan iz izključno naravnih surovin. Naraven material ni nujno ekološki (če se surovina nahaja v močno oddaljenih in eksotičnih krajih, kjer zraste monokulturno s pomočjo ogromne količine pesticidov). Zdrav material ni nujno tehnično tako učinkovit, da bi ga lahko označili za ekološkega, saj stavba, narejena iz tovrstnega materiala, porabi preveč energije za ogrevanje.
Bio pasivni objekti z dodelanim odnosom do okolja
V zadnjem času je bilo v Sloveniji zgrajenih nekaj hiš in drugih objektov z oznako eko. To oznako nosijo predvsem zaradi energijske učinkovitosti (pasivna gradnja, obnovljivi viri energije) in uporabe lesa kot primarnega gradiva. Eko pasivni objekt torej temelji predvsem na energijski učinkovitosti stavbe, medtem ko bio pasivni objekt tehnično učinkovitost stavbe (izolativnost, poraba energije) nadgrajuje z dodelanim odnosom do okolja in se prilagaja lokalnim virom obnovljive energije (sonce, biomasa, veter). Prva bio pasivna hiša v Sloveniji je bila zgrajena na Kureščku leta 2008. Narejena je izključno iz ekoloških materialov: lesa, slame, trstike in ilovice.
Vir: www.gnezdo.si
