Vlada je včeraj sprejela predlog rebalansa proračuna za letošnje leto in ga posredovala v državni zbor. Večjih sprememb, kot smo napovedovali, rebalans tik pred koncem leta pričakovano ne prinaša. Dejansko je bolj kot spremembam v trošenju oziroma varčevanju države namenjen »zapisu« realnega stanja. Tako se med drugim povečuje proračunski primanjkljaj z milijarde na 1,2 milijarde evrov, med določenimi porabniki bo prišlo do prerazporeditev, spremlja pa ga še nekaj birokratskih popravkov.
Lepotni popravki letošnjega proračuna...
Rebalans proračuna za letošnje leto je bolj ali manj skupek popravkov. Med drugim se ukvarja s sanacijo posledic padca nepremičninskega davka, ki je na ustavnem sodišču padel že marca, nenačrtovano rastjo odhodkov za obresti, posledic marca sprejetega zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je spremenil obveznosti Kapitalske družbe do pokojninske blagajne in je zato te moral pokriti proračun, z nakazili potrebnih sredstev upravljalcem cest in železnic ter podobnim. Nadalje ugotavlja, da bo evropskih sredstev za okoli 100 milijonov evrov manj od načrtovanih, zaradi boljšega položaja gospodarstva pa bo več pobranih davkov. Pod črto bo primanjkljaj, kot navedeno, večji za okoli 200 milijonov evrov, s čimer se primanjkljaj države zvišuje s 3,2 na 3,4 odstotka BDP. Skupaj s stroški dokapitalizacije bank bo primanjkljaj znašal 4,3 odstotka.
Rebalans proračuna spremljajo tudi spremembe zakona o izvrševanju proračuna, ki, kot smo poročali včeraj, obseg zadolževanja za financiranje proračuna zvišuje s 4,87 na 5,95 milijarde evrov. Po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Mateje Vraničar je torkova zadolžitev države za milijardo evrov skladna s trenutno veljavnim zakonom, sredstva pa tudi tokrat niso namenjena točno določenim stroškom, ampak gre za normalno, redno zadolževanje države. Tako se predviden dolg ob koncu letošnjega leta v višini 82 odstotkov BDP po zadnji zadolžitvi ne bo povečal. Ob tem se je vlada lotila še nekaterih birokratskih popravkov in med drugim na primer določila, da se bodo sredstva, ki bodo v blagajno finančne uprave vplačana zadnji dan letošnjega leta in zabeležena šele prva dva dni prihodnjega leta, štela za prihodek proračunskega leta 2014. Hkrati vlada skrajšuje dni za posredovanje zahtevkov za povračilo evropskih sredstev.
... in zaušnica slabi banki
Ministri so se včeraj dotaknili tudi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in vlada je kot skupščina slabe banke tej zavrnila letno poročilo za minulo leto. Nekateri ministri s poročilom namreč niso bili zadovoljni. Vlada naj bi zdaj do 3. novembra natančneje opredelila »potrebne popravke«. Kako točno nameravajo popravljati letno poročilo družbe, ki je izdajateljica obveznic s poroštvom države in zavezana objavam na spletni strani Ljubljanske borze, ni povsem jasno. Dejstvo je, da je DUTB minulo leto končal s 5,8 milijona evrov čiste izgube, poleg tega pa prepoznala še za slabih 40 milijonov evrov izgube ob začetnem prepoznanju sredstev, kar izhaja iz razlike med vrednostjo terjatev, ki so jih banke prenesle na DUTB, in njihovo pošteno vrednostjo. Še največ kritik doslej si je DUTB prislužil zaradi visokih stroškov storitev, saj so v skupno 5,8 milijona evrov odhodkov iz poslovanja ti znašali kar 4,7 milijona evrov, pri tem 3,9 milijona stroški svetovanja. V DUTB včeraj še niso znali pojasniti, kaj pričakujejo po zavrnitvi letnega poročila, zagotovo pa se vodstvo slaba banke do nadaljnjega ne more nadejati razrešnice.
Posamezni ministri nestrinjanja z delovanjem slabe banke ne skrivajo, prav tako je od DUTB več pričakovalo gospodarstvo. Finančni minister Dušan Mramor doslej svojih pričakovanj do DUTB ni jasneje razkril, pred časom pa je povedal, da z vseh vidikov resno preučujejo, kaj v delovanju DUTB je dobro in kaj ne. Že vse od nastopa prejšnje vlade se sicer napovedujejo tudi spremembe zakonodaje, ki uravnava delovanje DUTB, a ta doslej luči še ni ugledala.
