Med starši majhnih otrok, ki so pogosto bolni, prehlajeni, imajo oslabljen imunski sistem in celo ponavljajoče se angine, je velikokrat slišati pogovore, ali se je v takih primerih smiselno odločiti za operativno odstranitev žrelnice, včasih pa tudi mandljev. »V zadnjem času veliko pogosteje operiramo žrelnice kot mandlje, oboje pa pri imunskem odzivu igra zelo pomembno vlogo. Različno limfatično tkivo sluznic tonzil oziroma mandljev oziroma tako imenovani Waldeyerjev obroč, ki ga sestavljajo nebnice, žrelnice, objezične tonzile in tubarne tonzile, namreč preprečujejo vstop infektov v telo preko nosu in ust. Žrelnica, ki je za mehkim nebom, pa moti pretok zraka. A če je ta zaščita vendarle prehuda, to povzroča težave in zato je včasih mandlje in žrelnico treba odstraniti,« pravi mag. Božidar Kroflič, specialist otorinolaringologije in predstojnik oddelka za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Splošni bolnišnici Celje. Omenjeni Waldeyerjev obroč tako skrbi, da telo prepozna vse infekte, ki vanj pridejo skozi usta in dihala. Če pa je ta zaščita prehuda, prav tako povzroča težave, saj so lahko mandlji tudi tako povečani, da ne omogočajo normalnega dihanja, zato otorinolaringologi otroku najpogosteje odstranijo tako žrelnico kot tudi mandlje.
Pri operacijah žrelnic manj zapletov
»Moj sin je imel v pol leta petkrat angino, zato nismo več vedeli, kaj naj. Potem pa smo se po posvetu s pediatrinjo le odločili za odstranitev žrelnice in mandljev. Dva dneva je bilo malo hudo, še posebej tisti dan po posegu, ko otroka seveda vse zelo boli, a to hitro mine, saj se bolečine da lajšati. Od operacije je minilo poldrugo leto, od takrat ni bil več bolan. In očitno se je njegova odpornost po posegu zelo izboljšala,« je izkušnje po eni od tovrstnih operativnih posegov z nami delila Jasmina Perčič, mamica triletnega Anžeta.
Kot pravi Kroflič, so anestezije v takih primerih danes veliko varnejše kot pred 20 ali 30 leti, ko še niso tako dobro poznali imunskih funkcij mandljev in so poleg žrelnice za vsak primer odstranili tudi mandlje. »Danes, ko je anestezija varnejša in vlogo mandljev bolje poznamo, raje odstranimo žrelnico, ki nima tako pomembne imunske funkcije kot mandlji. Zato se je število operacij žrelnic povečalo, mandljev pa zmanjšalo,« pojasni predstojnik celjske otorinolaringologije in cervikofacialne kirurgije. Veliko manj je pri operacijah žrelnic tudi komplikacij in zapletov, veliko več težav pa rešenih. »Gre za enostavno, hvaležno operacijo,« poudari Kroflič. In še, da je pri otrocih zelo pomembno, da dihajo skozi nos in ne skozi usta. »Ponoči morajo imeti otroci usta zaprta. Le dihanje skozi nos pomeni, da je pretok zraka pravilen, kar vodi tudi v pravilne pretoke zraka naprej do ušes, od tam pa do glasilk in pljuč, kar pomeni, da do tja pripotuje očiščen zrak, segret na telesno temperaturo, kar pomeni tudi manj bolezni, manj bronhitisa in manj vnetij. Povedano preprosto, otrok je zato bolj zdrav,« pojasnjuje Kroflič. Poudarja še, da je pri otroku dihanje skozi nos in ne skozi usta pomembno tudi zato, ker se mu sicer, če ima deset let usta med spanjem odprta, razvije tako imenovani ptičji obraz.
Nujna petdnevna hospitalizacija
Trenutno so čakalne dobe za operacijo štiri do pet mesecev, število operacij pa konstantno niha, ker vse generacije otrok niso enako številne. Kroflič zelo realno pove, da so pri napovedih ob odstranitvi mandljev dokaj konzervativni. Stoodstotnih zagotovil, da po operaciji otrok angin ne bo imel več, ni, čeprav jih ljudje želijo slišati. A če so angine vendarle preveč ponavljajoče, bi naš sogovornik operacijo vsekakor priporočal. Zanimivo je tudi, da je sama operacija mandljev tehnično dokaj enostavna, ampak po njej lahko pride tudi do zelo resnih komplikacij, še zlasti če se pojavi krvavitev. Zato je petdnevna hospitalizacija obvezna. »Moram potrkati, da v zadnjega pol stoletja v Sloveniji beležimo en sam smrtni primer, medtem ko je v Avstriji leta 2009 zaradi krvavitev po operaciji mandljev umrlo osem, v Nemčiji pa leta 2008 devet otrok. Vse na račun prehitrega odpusta iz bolnišnice, saj so jih v domačo oskrbo odpustili že isti ali naslednji dan po posegu,« postreže s podatki Kroflič. Otroci v bolnišnici okrevajo pod budnim očesom medicinskih sester, v domači sobi pa ni tako. Otrok ponoči zaspi, pri tem pa zakrvavi in to vdihne, medtem ko starši trdno spijo. In tragedija je tu. Vedeti je treba, še poudarja naš sogovornik, da imajo majhni otroci tudi zelo majhno zalogo krvi in je lahko hitro izgubijo preveč, pomoč, še zlasti če so doma v bolj odročnih krajih, pa je lahko zato prepozna. A naš sogovornik pomirja, da pri nas takšnih zapletov praktično ni, ker paciente zadržijo po posegu v bolnišnici najmanj pet dni.
