NLB in NKBM, ki testa Evropske centralne banke (ECB) po neugodnem scenariju nista prestali, saj sta po njem v letu 2016 izkazali kapitalski primanjkljaj v višini dobrih 34 oz. 31 milijonov evrov, posebnega poročila ECB ne bo treba posredovati, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala viceguvernerka BS Stanislava Zadravec Caprirolo.
Banke, ki testa niso prestale, bodo namreč imele 14 dni časa, da ECB pojasnijo, kaj so v tem letu že naredile in kaj še nameravajo za izboljšanje kapitalske ustreznosti. A to sta po njenih besedah slovenski banki že storili in ECB seznanili, da bosta za pokritje ugotovljenega primanjkljaja namenili zadržane dobičke, ustvarjene v letošnjem letu.
Pregled evrskega bančnega je, kot je še povzel Jazbec, potrdil, da so bili lansko očiščenje bank in dokapitalizacije izvedene v minimalni zadostni višini. "Za dolgoročno izboljšanje, zagon kreditiranja in gospodarske rasti pa bodo potrebni ukrepi na področju lastniškega, poslovnega in finančnega prestrukturiranja realnega sektorja," je opozoril.
Situacija se nam lahko ponovi
Enako je poudarila viceguvernerka. Navedbe, da je treba vso pozornost usmeriti v prestrukturiranje podjetij, je podkrepila s podatkom, da je tretjina gospodarstva v teh procesih. »Če se ti postopki ne bodo čim prej zaključili tako, da bodo lahko podjetja uspešno poslovala in če se okolje ne bo usmerilo v sprejemanje kapitalskih naložb za investicije, namesto dolžnikih, se nam lahko čez nekaj let ponovi situacija, kakšni smo bili priča v prejšnjih letih,« je poudarila.
Če se bomo še naprej kreditirali, bo slabo
»ECB v svojem poročilu že ugotavlja, da je banka ukrepi, ki so izboljšali dobičkonosnost, in dobičku, predvidenem v letošnjem letu, že oz. bo pokrila to razliko,« je na današnji skupni novinarski konferenci z Banko Slovenije v Ljubljani povedal predsednik uprave NLB Janko Medja.
Medja je ob tem že razkril najnovejše rezultate o poslovanju NLB. Skupina NLB v letošnjih devetih mesecih ustvarila 47,9 milijona evrov čistega dobička. Lani v tem času je izkazovala 293,5 milijona evrov izgube. Dobiček pred rezervacijami je dosegel 158,2 milijona evrov, v enakem obdobju lani 59,7 milijona evrov.
Poslovni rezultati po uspešno izpeljanih postopkih državne pomoči ob koncu leta 2013 so utrdili položaj banke in zagotovili njeno večjo odpornost na izzive poslovnega okolja, kar vključuje tudi sposobnost, da vzdrži tako zaostrene razmere, kot so vsebovane v predpostavkah neugodnega scenarija celovite ocene, so poudarili v največji banki v Sloveniji, ki je od konca lanskega leta v popolni državni lasti.
Medja je tako kot vodilni v Banki Sloveniji opozoril, da je v prihodnje v državi »prestrukturiranje gospodarstva izrednega pomena«. »Vsak dan se ukvarjamo s tem, a po našem mnenju še premalo: vse institucije in tudi sama podjetja se morajo ukvarjati s poslovnim prestrukturiranjem gospodarstva, ne le finančnim,« je izpostavil.
Le to bo preprečilo, da se neugodni scenarij makroekonomskih gibanj letos in v prihodnjih dveh letih, na podlagi katerega je bil primanjkljaj banke sploh izračunan, ne bo uresničil, je še dodal. Ta je bil za Slovenijo na splošno zelo neugoden, saj je za vsa tri leta predpostavljal, da bo država v recesiji.
Lansko leto najzahtevnejše v zgodovini NKBM
Predsednik uprave NKBM Aleš Hauc je na skupni novinarski konferenci Banke Slovenije ter NKLB, NKBM in SID banke v Ljubljani dejal, da je bilo lansko leto - testi so upoštevali podatke ob koncu leta 2013 - verjetno najzahtevnejše obdobje v zgodovini banke.
»Mi smo kot dober gospodar kapitalsko prilagoditev, ki izhaja iz skrbnega pregleda, že upoštevali pri oblikovanju dodatnih slabitev v letu 2014. Tako dosledno izpolnjujemo zaveze iz programa prestrukturiranja, med katerimi je tudi zniževanje tveganju prilagojene aktive,« je dejal Hauc.
Pozitivni poslovni rezultati v letu 2014 kažejo na to, da je banka na pravi poti, dodajajo v NKBM. Na ravni skupine so v prvem polletju ustvarili 20 milijonov evrov. Banko je konec lanskega leta dokapitalizirala država, sledil je prenos pomembnega dela slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank, dejavne pa so tudi lastne strokovne službe banke za upravljanje tveganih terjatev.
Nadaljevali bodo prestrukturiranje matične banke in skupine, katerega cilj je med drugim izboljšanje kakovosti portfelja in poslovnih procesov, vitkejša organizacijska struktura, stroškovna učinkovitost in še večja usmerjenost h komitentom, pri čemer bodo dali prednost financiranju družb z dobrimi poslovnimi modeli in perspektivnih projektov, obenem pa upravljanju tveganj pred rastjo. Poudarjajo, da je NKBM visoko likvidna in stabilna banka, vloge njenih varčevalcev so varne, njeno poslovanje pa bo tudi v prihodnje nemoteno.
Banka SID je prispevala k povečanju zaupanja v slovenske banke
Kot je na skupni novinarski konferenci z Banko Slovenije dodal predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, je pregled tako pokazal »kapitalsko trdnost banke, ki je kljub svoji specifičnosti na ta način bistveno prispevala k povečanju zaupanja v slovenske banke«. SID banka po njegovih besedah posluje uspešno in kreditira slovensko gospodarstvo. »Vendar zmanjšuje svojo bilanco in zmanjšuje kreditiranje v skladu z anticikličnim delovanjem slovenskega bančnega sistema,« je dodal.
V pregledu kakovosti sredstev je ugotovljeni negativni učinek na navadni lastniški temeljni kapital znašal 22,02 milijona evrov oziroma 1,5 odstotne točke na količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala, od tega 3,03 milijona evrov pri izpostavljenostih do inštitucij in 18,99 milijona evrov pri izpostavljenostih do podjetij. SID banka ima v tem delu že oblikovane ustrezne oslabitve in rezervacije.
Tokratni pregled je po njegovih besedah vplival tudi na tekoče poslovanje banke, saj so jih upoštevali že ob tekoči obravnavi tveganj, ker so z njimi nakazali prihodnje zahteve za poslovanje bank. Je pa opozoril, da je bil za tako majhno banko, kot je SID, pregled precej velik zalogaj. Kljub po njegovem nedvomni koristnosti pregleda je trpelo njihovo delo, poslovanje ter kreditiranje in financiranje gospodarstva.
SID je zelo pomembna kreditna institucija v državi, vendar ni klasična oz. poslovna banka. Gre za izvozno in razvojno banko v državni lasti, ustanovljeno z namenom zavarovanja in financiranja izvoza slovenskih podjetij. Zato jo bo na seznamu 120 bank, ki bodo od 4. novembra pod neposrednim nadzorom Evropske centralne banke (ECB), zamenjala Unicredit Banka Slovenija, ki je v italijanski lasti. SID pa bo še naprej pod nadzorom Banke Slovenije.
Preberite še: Na stresnih testih padlo 25 bank; potrebnih še 9,5 milijarde evrov
Pregled pa je potrdil, da so bili lansko očiščenje bank in dokapitalizacije izvedene v minimalni zadostni višini. »Za dolgoročno izboljšanje, zagon kreditiranja in gospodarske rasti pa bodo potrebni ukrepi na področju lastniškega, poslovnega in finančnega prestrukturiranja realnega sektorja,« je opozoril.
