Na stresnih testih padlo 25 bank; potrebnih še 9,5 milijarde evrov

Nova KBM z »luknjo« v višini 31 milijonov, NLB 34,25 milijona

»Skupni primanjkljaj kapitala za doseganje meje 5,5 odstotka znaša 31 milijonov evrov in je bil izračunan v skladu s strogimi pogoji stresnega testa,« pojasnjujejo v Novi KBM. »Kot dober gospodar je Nova KBM kapitalsko prilagoditev, ki izhaja iz skrbnega pregleda, že upoštevala pri oblikovanju dodatnih slabitev v letu 2014. Nova KBM prav tako dosledno izpolnjuje zaveze programa prestrukturiranja, med katerimi je tudi zniževanje tveganju prilagojene aktive. Glede na objavljeni rezultat celovitega pregleda bi navedene aktivnosti že ob koncu letošnjega polletja pomenile pomembno izboljšanje rezultata stresnega testa in s tem preseganje spodnje meje 5,5 odstotka CET1,« so dodali.

»Rezultat celovite ocene po neugodnem scenariju izkazuje manjši primanjkljaj kapitala v vrednosti 34,25 milijona evrov. Mejna vrednost popravljenega kazalnika kapitalske ustreznosti po neugodnem scenariju znaša 5,5 odstotka, kar za NLB pomeni negativni odklon v vrednosti 0,47 odstotne točke,« pa pojasnjujejo v NLB. »Temeljiti ukrepi prestrukturiranja, ki so prispevali strukturno izboljšanje dobičkonosnosti banke, in dobiček, predviden v poslovnem letu 2014, bodo v celoti nadomestili manjši primanjkljaj kapitala, ki ga izkazuje rezultat celovite ocene po neugodnem scenariju,« so dodali v NLB.

Rezultati stres testov ne pomenijo, da imajo banke že sedaj kapitalsko luknjo, ta bi nastala le ob uresničitvi negativnega scenarija. Slednji pa je bil za slovenske banke precej neugoden, saj je bila Slovenija še lani v precej slabši gospodarski kondiciji. Podlaga za izdelavo neugodnega makroekonomskega scenarija stres testov je lanska jesenska napoved, v kateri nam je evropska komisija za letos napovedovala enoodstotno recesijo, v prihodnjem letu pa nizko 0,7-odstotno rast. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) napoveduje denimo za letos dvoodstotno rast BDP, prihodnje leto pa 1,6-odstotno rast.

SID banka uspešno zaključila pregled

V SID banki pojasnjujejo, da se je njihov poslovni model v povezavi z upravljanjem s tveganji izkazal za dovolj robustnega, lastniku, to je državi, pa banke ne bo treba dokapitalizirati ne na kratek ne na srednji rok. Slika SID banke se je ob tem kljub temu nekoliko poslabšala. V pregledu kakovosti sredstev je ugotovljeni negativni učinek na navadni lastniški temeljni kapital tako znašal 22,02 milijona evrov (1,5 odstotne točke na količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala), od tega 3,03 milijona pri izpostavljenostih do inštitucij (kreditnih inštitucij in investicijskih podjetij) in 18,99 milijona evrov pri izpostavljenostih do podjetij. V banki pojasnjujejo, da imajo v tem delu že oblikovane ustrezne oslabitve in rezervacije.

»Ob tem velja izpostaviti, da sta ugotovljeno povečanje odstotka nedonosnih terjatev z 10,3 na 24,15 odstotka v vseh sredstvih in potrebni povečani količnik rezervacij za nedonosne izpostavljenosti v primerjavi z nedonosnimi izpostavljenostmi z 41,42 na 46,4 odstotka posledica metodologije pregleda kakovosti sredstev, saj so se pravila, ki so začela veljati v 2014, uporabila na podatkih s konca leta 2013, in torej ne morebitnih kršitev bonitetnih ali računovodskih pravil s strani SID banke,« še pravijo v banki in dodajajo, da pa to ne pomeni, da metodologija ECB ne odraža realnega stanja slovenskega gospodarstva.

Na stresnih testih padlo 25 bank; potrebnih še 9,5 milijarde evrov

Na stresnih testih je med 130 bankami padlo 25 bank. Po ocenah ECB bi potrebovale 25 milijard evrov svežega kapitala, glede na dosedanje ukrepe še 9,5 milijarde evrov. Po neugodnem scenariju bi bile banke skupaj ob 263 milijard evrov kapitala, je sporočila ECB. Od 25 bank jih je 12 že pokrilo kapitalske manjke s 15 milijardami evrov dokapitalizacij v tem letu. Preostale banke bodo morale načrte o dokapitalizacijah pripraviti v 14 dneh in jih izpeljati v devetih mesecih.

»13 bank mora na tak ali drugačen način okrepiti svoj kapital,« je na novinarski konferenci ECB pravkar pojasnil Vítor Constanzio, podpredsednik Evropske centralne banke. »Banke so od lanskega julija okrepile svoje bilance z več kot 200 milijardami evrov, od tega je bilo 60 milijard evrov kapitala,« je še povedal in dodal, da bodo »rezultati skrbnega pregleda bank pripomogli k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za vse«.

Likvidnost že nekaj časa ni ovira

Constanzio je poudaril, da likvidnost že nekaj časa ni ovira pri odločitvah o kreditiranju bank ter dodal: »Vedeli smo, da bo imel skrbni pregled prociklični učinek na banke. Sedaj je tega konec, banke so lahko bolj sproščene, večina je kapitalsko in likvidnostno dobro stoječih. A to ni dovolj za rast obsega kreditiranja, težava so tudi tveganja na strani povpraševanja.«

»12 bank je v letu 2014 že zbralo dovolj kapitala, preostalih 13 pa mora zbrati nekaj več kot devet milijard evrov. Njihove načrte za kapitalsko krepitev pričakujemo do 10. novembra,« je dodala Danièle Nouy, predsednica nadzornega sveta enotnega nadzora nad bančnim sistemom, ki bo začel delovati s 4. novembrom. »Še nikdar nismo imeli tako poglobljenega znanja o bankah, kot ga imamo danes,« je poudarila in dodala: »Skrbni pregled ni bil namenjen ugotavljanju, koliko bank bi padlo, temveč predvsem podrobnem razumevanju, kaj se skriva v bančnih bilancah. To zanima tudi vlagatelje.«

»Od 25 milijard evrov kapitalskega primanjkljaja so banke letos zakrpale že več kot 15 milijard evrov,« se je Danièle Nouy odzvala na vprašanje, ali ni morebiti problematično, da je na testih padla skoraj petina bank.

Proporcionalno so se najslabše odrezale banke na Cipru

Stresnih testov poleg NLB in Nove KBM ni opravilo kar devet italijanskih bank, ena portugalska banka Banco Comercial Portugues, irska banka Permanent tsb, vse tri grške banke, ki so bile vključene v teste, nemška banka Muenchener Hypothekenbank, tri ciprske banke, dve belgijski, med njima Dexia in ena avstrijska ter španska. Ena francoska bank je tik na meji 5,5 kapitala.

Proporcionalno so se najslabše odrezale banke na Cipru, v Grčiji, na Portugalskem in v Italiji. Grške banke bodo potrebovale 8,7 milijarde evrov svežega kapitala, ciprske 2,4 milijarde evrov, portugalska 1,1 milijarde evrov in italijanske 9,7 milijarde evrov, kažejo podatki stres testa.