Za debelimi stenami stavbe na Trdinovi 8 v Ljubljani se v eni od majhnih sob skriva temačna skrivnost. Nadobudni detektivi, skupina lahko šteje od dva do pet članov, ki si upajo vstopiti v meščansko stanovanje, opremljeno v stilu Agathe Christie, imajo točno šestdeset minut časa, da najdejo ključ, ki odklepa izhodna vrata, skozi katera ubežijo neznani usodi. Le en ključ namreč skupino pripelje na svobodo, do njega pa vodijo številni skrivnostni namigi, matematične uganke in spretnostne preizkušnje.

Čeprav je morda slišati, kot da bi opisovali prizor, v katerem ima glavno vlogo literarni junak Hercule Poirot, gre tokrat za resničnostno interaktivno igro pobega iz sobe, v kateri se lahko preizkusi prav vsak. Ekipa Inštituta za proaktivno življenje Proactivita pod imenom Escape Room Enigmarium je namreč po vzoru računalniških igric, kjer je bilo treba v virtualnem svetu najti skrite predmete in odkleniti vrata, to nekoliko drugačno turistično atrakcijo prenesla v resničnost in sredi septembra je čisto prava soba, polna skrivnosti, odprla vrata tudi v središču prestolnice.

V eni uri do pravega ključa

»Časa imate natanko eno uro. Izzivi so preprosti in da bi jih rešili, ni treba razstavljati ali razbijati pohištva. Do rešitve morate priti z logičnim sklepanjem, računanjem in sodelovanjem,« nas, preden za nami zaškrta ključavnica in začnejo na uri neusmiljeno teči minute, opozori Nataša Potočnik, ki skupaj s Petrom Avčonom upravlja ljubljanski Escape Room. Za spodbudo ponudi še majhen voki-toki, ki je edina povezava z zunanjim dogajanjem. »Prek njega lahko prosite za namige ali nasvete. Ne razkrijemo rešitev, vam pa do njih pomagamo. Še nobeni ekipi do zdaj ni uspelo odkleniti vrat brez kakšnega namiga,« doda in lov za ključem se lahko začne.

Adrenalin naredi svoje, preproste naloge tako postanejo precej zapletene, kopica nenačrtovanih zapletov popestri tuhtanje o ugankah. Skrivnostne naloge, ki vodijo do ključa, naj ostanejo za zaprtimi vrati sobe, izdamo lahko le, da sta občasno potrebna tudi mirna roka in natančno opazovanje. Zgolj dve sekundi pred iztekom prekratkih šestdesetih minut in ob obilici pomoči moderatorja igre iz sosednje sobe, kjer igralce spremlja s pomočjo kamer, se ključavnica izhodnih vrat vendarle vda. »Želimo, da je to za obiskovalce zabavna izkušnja, zato skušamo vsako skupino pripeljati do uspešnega zaključka. Naš cilj ni, da so na koncu razočarani,« pove Potočnikova.

Od (od)rešitve do (m)učilnice

Ekip, ki bi se želele preizkusiti v skupinskem izzivu, te dni ne manjka. Na detektivsko preizkušnjo so namreč že dober teden po odprtju popeljali vsaj dve skupini na dan. »Igra ima predvsem v tujini veliko privržencev in sobe za pobege postajajo stalnica v turistični ponudbi večjih mest. Nekateri obiskovalci so tako preizkusili že številne sobe, zato so pri premagovanju izzivov hitri in uigrani. Na Madžarskem so na primer ustanovili kar franšizo, tako da se lahko skupine preizkusijo na različnih lokacijah, a so izzivi enaki,« pojasnjuje Potočnikova. Ljubljanski Escape Room je, zagotavlja, unikaten: »Vse zanke, uganke in dramaturgijo smo zasnovali sami. Pripravili smo preizkušnje, ki jih v drugih sobah po svetu ni.«

Za zdaj se lahko v dogodivščini, ki je primerna tako za nekoliko drugačno praznovanje rojstnega dne, spoznavanje mesta med turističnim obiskom ali za krepitev odnosov s sodelavci, skupine pomerijo v sobi (Od)rešitev, kmalu pa bo vrata odprla še soba (M)učilnica. »Za kazen boste v šoli ostali po pouku, zaklenjeni v kabinetu norega profesorja,« delček skrivnosti razkrije Potočnikova. Ob tem ekipa že razmišlja tudi o tem, kako bi lahko nadgradili prvo sobo in v prihodnje ponudili različne težavnostne stopnje izzivov. Trenutno je igra sicer primerna za detektivskih podvigov željne igralce vseh starosti, priporočajo pa, naj bodo otroci stari vsaj devet let.