»Če rad in pošteno delaš, se ti to mora obrestovati,« je prepričan David Stražar z ekološke kmetije z mlinom na kamne iz Škocjana, kjer jim tudi letošnje deževno poletje ni moglo do živega. »Pridelek bo odličen, saj na začetku poletja, ko žito zori, niti ni bilo tako mokro,« nalezljivo dobrovoljno ugotavlja David Stražar in doda, da pa je res, da bi jim precej trda predla, če ne bi imeli svoje sušilnice, kjer so lahko žita takoj in dobro posušili. Že naslednji hip pa z nasmeškom na ustih pojasni, da so sušilnico in luščilnico semen ter novo oljarno uredili prav letos in se jim je tako ta velika naložba dodobra obrestovala že kar prvo leto.
Tudi s posojilom za naložbo, ki jo bodo končali ta mesec, niso imeli težav, saj jih, kot pravi Stražar, na banki dobro poznajo in vedo, da niso nikoli imeli blokiranih računov ali se znašli v podobnih zadregah. »Zaupanje je zelo pomembno!« še enkrat poudari živilski tehnik, ekološki kmetovalec, mlinar in direktor podjetja Damlin, prek katerega tržijo svoje pridelke in izdelke. Pravi, da se zato na kmetiji že od nekdaj trudijo, da bi jim zaupali tudi in predvsem njihovi kupci. Zelo ga veseli, da je med njihovimi stalnimi strankami poleg ekoloških trgovin, pekarn, vrtcev... tudi vse več domačih dobrih gostiln, kamor gostje hodijo tudi zaradi njihovih izdelkov. Takšna povezana veriga zaupanja mu je še zlasti blizu, tako kot mu je blizu tudi skrb za naravo in ravnovesje v njej. »Za vse bi bilo bolje, če bi ljudje več razmišljali o naravnem ravnovesju. Veliko manj zdravil in zdravnikov bi potrebovali že, če bi se bolj naravno prehranjevali,« je prepričan. Prav tako je prepričan, da je iz trte izvita tudi preveč razširjena miselnost, da so ekološko pridelana živila veliko dražja od industrijsko pridelanih in predelanih.
Ekološki izdelki niso nujno dražji
»Nasprotno, v naši trgovini na kmetiji ali eko trgovini pri Mlinarju na tržnici v Ljubljani so nekateri naši povsem ekološko pridelani in predelani izdelki celo cenejši od uvoženih industrijskih izdelkov v drugih trgovinah. Denimo ajdova kaša in proso,« našteje Stražar in opozori, da ekološko kmetijstvo varuje podtalnico in ne zmanjšuje ne biološke pestrosti ne rodovitnosti tal... Naravno pridelana in predelana živila, ki zrastejo na zdravih tleh brez uporabe pesticidov, umetnih gnojil, konzervansov, umetnih arom, barvil in gensko spremenjenih organizmov, pa so polnejšega okusa in bogata z vitamini, minerali in vsem drugim, kar nam je narava namenila za zadovoljevanje naših potreb.
Čeprav je pridelek naravnih žit lahko tudi do pol manjši, na njivah ne uporabljajo škropiv in umetnih gnojil, pri predelavi pa ne uporabljajo nepotrebnih dodatkov, ojačevalcev okusa, barvil ter naravno identičnih ali umetnih arom. Žito meljejo v ekološkem mlinu na kamen, kjer s pomočjo pnevmatskega sistema dosežejo, da se žito in moka v transportni liniji sproti ohlajata in ohranjata svojo polnovrednost.
Paleto povsem naravnih pridelkov in izdelkov Damlin (žito, moka, kaša, zdrob, otrobi, kosmiči, olja, semena) s kmetije Stražar je že skoraj dve desetletji mogoče kupiti tako na njihovi kmetiji kot na ljubljanski tržnici, v zadnjem letu pa tudi na spletu. A kljub tako razvejani dejavnosti, ki ji je treba dodati še prevoze, vsega tega dela ne opravlja četa zaposlenih. Nasprotno, njihovo podjetje je zgolj družinsko, kjer vsa dela zmore od štiri do šest redno zaposlenih družinskih članov. Mladima zakoncema tako pomagajo še stari starši in sestra z družino. Občasno najemajo študente, za težja dela predvsem študente, za delo v trgovini pa študentke, ki se morajo izkazati tudi z odnosom do narave in znajo po možnosti tudi peči kruh in piškote, da lahko strankam svetujejo, kaj in kako uporabiti. Za spletno bolj podkovane pa je Davidova soproga Sabina pripravila kar nekaj okusnih spletnih receptov za vrste polnovrednega kruha, piškote, palačinke, žgance in polente in še se bo kaj našlo, obljubljajo na kmetiji Stražar.
Na kmetiji vsi zavihajo rokave
Kot še pravi David, imajo na kmetiji veliko dela, a znajo vsi za vse poprijeti, predvsem pa ni nikomur nobeno delo odveč. Tudi težkih del v kmetijstvu ni več, pravi, saj večino opravijo stroji, na njivi pa tudi vse samo raste, saj nič ne gnojijo in škropijo. Največ dela imajo prav zdaj, ko se pripravljajo na setev. Še ta teden bodo poželi ajdo, potem pa preorali in ves teden sejali različna žita praktično noč in dan, razloži David in doda, da je vsak njihov dan drugačen, saj vse delajo sproti in po potrebi. Žito meljejo, luščijo in sušijo tudi za druge ekološke kmetovalce, sami pa pridelajo okoli 85 odstotkov svoje proizvodnje.
»Lahko bi sejali še več, a imamo le 12 hektarjev polj. Kljub temu lahko pridelujemo na 18 hektarjih, saj ajdo sejemo potem, ko požanjemo žito,« razloži David in doda, da se jim zemlje ne splača najemati, saj bi jo morali več let čistiti, da bi bila primerna za ekološko kmetovanje. Največ pridelajo pire, okoli 12 ton, približno pol toliko pa pšenice, ajde, lanu in rži. Pridelujejo tudi ječmen in industrijsko konopljo. Letos jim je uspelo pridelati tudi tri tone kamuta, ovsa pa lani niso sejali. Na ekoloških kmetijah dokupijo nekaj pšenice, koruzo, proso in buče. Sami hladno stiskajo tudi olja – sončnično, bučno, konopljino in laneno, repično pa za zdaj, kljub nespornim kvalitetam, ni šlo v prodajo, še pove David, ki se ne boji za nasledstvo, saj si dveletni sin Luka že obuva njegove čevlje in kot z nasmeškom doda, kar preveč rad sede tudi na traktor, mlin pa bi najraje že kar sam upravljal.
