Četudi knjiga sledi razumevanju alopatske medicine, pri čemer mestoma opozori na neustrezno poenostavljanje oziroma zastarelost razumevanja tovrstnih težav, pri razlagi prav tako uporabi izsledke starodavne ajurvede, s čimer pripomore k razširjenemu načinu razlage. Ena izmed omenjenih ugotovitev, na katero opozori, je na primer pretirano poenostavljanje zahodne medicine, da so zgaga, spahovanje, razjede, vnetja in okužbe s Helicobacter pylori največkrat posledica presežka želodčne kisline. V resnici pa so te težave, kot kažejo novejše znanstvene raziskave, ki jih avtorici sproti navajata, v 90 odstotkih primerov posledica pomanjkanja kisline. Slednje dolgoročno vodi v številna obolenja: anemijo, osteoporozo, srčno-žilna obolenja, depresijo in pojav raka. Nezadostna prebava hrane v želodcu kot posledica pomanjkanja želodčne kisline lahko botruje tudi sindromu puščajočega črevesja, alergijam, astmi, slabokrvnosti, zakisanosti organizma, težavam z žolčnikom in drugim zdravstvenim težavam, ki niso omejene zgolj na želodec. Četudi teza ni nova, avtorici prav tako opozarjata na pretirano uporabo antibiotikov, ki tovrstne težave le začasno izboljšajo, na daljši rok pa organizmu škodujejo, saj povzročajo padec ravnotežja črevesne flore, motnje v prebavi, zakisanost in padec odpornosti, kar znova vzpostavlja večjo dovzetnost za različna vnetja. Poleg antibiotikov so problematični tudi zaviralci izločanja kisline – ki jih je možno dobiti v prosti prodaji in jih ljudje velikokrat jemljejo nenadzorovano, ker jim dajejo trenutni občutek lajšanja težav –, saj za 90 ali 95 odstotkov zmanjšajo izločanje kisline. To je le nekaj pojasnil iz knjige, priporočljive za vsakogar, ki se je že srečal z želodčnimi težavami. Mednje pa najbrž sodimo skoraj vsi. vo