Avtorja prispevka pišeta o tem, kaj bi morala narediti država. Kdo je država? Tista, ki bi morala kadarkoli prej in morata kadarkoli sedaj storiti prve korake pojma država, sta predsednik vlade in gospodarski minister. Ki se odločita, kdo bo pokrival to področje. Če so bile za nas prioritete priključitev EU, pa evro, pa kohezijska politika, ni očitno nihče pomislil na to, da je temelj prodora na svetovne trge tudi industrijsko oblikovanje. Ljudje, ki so upravljali to državo, brez izjeme akademsko izobraženi, a s skrb zbujajočo nizko stopnjo funkcionalne pismenosti, stvari, o katerih pišem, ne vedo. IO ni samo vprašanje oblike, estetike, funkcionalnosti, posega v vse pore našega življenja. V najintimnejše dele medčloveške komunikacije. Recimo dizajn nemških vozil višjega cenovnega razreda izjemno pomaga ne najlepšim ali ne najpametnejšim pri iskanju partnerice. Šalo na stran, ampak tako je.
IO je oblika, je funkcija, je pa tudi to, da odpira nove možnosti. Industrijsko oblikovanje je način, ko že oblikovanim produktom dodaš nadgradnje ali pa jim samo najdeš novo uporabno vrednost in dobiš končni rezultat z veliko dodano vrednostjo.
Pri nas je najbolj poznana uporaba motorjev na reševalnih postajah. Leta 1994, ko sem dal prvi motor na Reševalno postajo v Ljubljani, je bil namen povsem funkcionalne narave: kako priti skozi gnečo pred semaforjem čim hitreje. Iz tega se je razvilo to, da je uvedba motorjev za reševanje v povprečju skrajšala čas dostopa reševalca za polovico. Enako tudi čas začetka oživljanja. Torej, industrijski oblikovalec je s svojim poznavanjem problematike in rešitev na najhitrejši, najcenejši in najpreprostejši način omogočil za 50 odstotkov krajše čakanje na dostop reševalca. Če bi za uslužbence in ministre na ministrstvu za zdravje veljal kazenski zakonik RS, bi zaradi preprečevanja uvedbe motorjev, ki je trajala devet let in je povzročila desetine smrtnih žrtev, kazensko in materialno odgovarjali. Tako pa ni bil nihče niti disciplinsko odgovoren. Pač, medicina je najboljši posel. Vse napake pokrije zemlja.
IO je močno povezano z logiko, improvizacijo, tehniko, bivanjem in gibanjem. Končno nihče, ki sedajle tole bere, če pogleda kamorkoli okrog sebe, ne vidi predmeta, ki ga nekdo ne bi oblikoval.
IO je povezano tako z arhitekturo kot s psihologijo. Zakaj ne najbolj vitki ali nesimpatični z dobrim nemškim dizajnom avta višjega cenovnega razreda lažje najdejo partnerico? To je točno to.
Psihologija pomaga pri oblikovanju. Razlog, zakaj ljudje stopijo ali zapeljejo pred vlak nehote, je samo eden. Vlak spregledajo. Naloga oblikovalca je, da naredi vlak viden. Vsi, ki smo se kdaj peljali po avtocesti in se bližali gradbišču, smo zaznali možno bliskovno luč, ki nas je opozarjala na zaporo pasu. In na lokomotivi sem jih predvidel šest. Bili smo prvi na svetu, ki smo to rešitev tudi uzakonili, a jo je SDS (njen poslanec Krivec) iz zakona umaknila. Še prej pa je njihov minister Černač zakon kršil in v predpisanem roku ni naredil ne pravilnika ne priprave za namestitev bliskalic. Iz naslova nesreč pri prečkanju tirov peš ali z avtom letno v EU izgubi življenje več kot 4000 oseb. V Sloveniji okoli deset.
Zadnje tri smrtne žrtve, torej 18 in 21 let stara človeka v osebnem vozilu ter mladoletna oseba, so časovno najbližje smrtne žrtve destruktivne politike desnice.
Oblikovna rešitev neprimerljivega povečanja uspešnosti dela gasilcev je uporaba motorjev. In sistem, po katerem se vsa potrebna oprema za določeno vrsto aktivnosti na motor fiksira v desetih sekundah. In omogoča izvozni čas gasilca motorista iz GB pod 45 sekundami.
Največja ovira hitremu dostopu so kolone. Na motorju kolona ne predstavlja kakšnega resnega problema. Tudi če je stoječa, se gasilec na motorju niti ne ustavi ali da nogo dol. Preprosto pelje skozi. Pri reševanju v predorih tik pred uvozom samo zamenja čelado. Namesti si gasilsko, ki je opremljena z dihalnim aparatom. Ki ima zalogo zraka neposredno za hrbtom gasilca na motorju.
Ne le, da pride do predora najhitreje, tudi vanj in do začetka operativnega dela mine nekajkrat manj časa kot sedaj. Zato na vseh vajah v predorih tega vedno zapro za promet in ni nikakršne kolone.
Vpetost industrijskega oblikovanja v prostor, v družbo, v vse, kar nas obdaja, je izjemna. Naj gre za orožje, letala, belo tehniko, invalidske pripomočke, promet…
In koliko ljudi v naših vladah pozna to področje, njegov pomen za delo, razvoj, prodajo? Lažje vprašanje je: ali sploh kdo?
Zato, če narediš dober produkt, porabiš nekajkrat, nekajdesetkrat toliko časa, da ministre, poslance prisiliš k temu, da zadevo omogočijo. Podprejo. In pri tem izgubljaš čas, denar in energijo.
Rešitve tega stanja verjetno niti sedanji predsednik vlade ni sposoben najti, kajti nujen je grob poseg v delo uslužbencev ministrstev. Te se mora nehati prositi, ampak je to, da delajo za državljane, njihova služba. Recimo, na ministrstvu za infrastrukturo vedo, da kdorkoli stopi pred vlak, krši zakon. Vlak ima vedno prednost. In oni niso ustanovljeni zato, da bi reševali kršilce zakona. Zato ne storijo popolnoma nikakršne zakonske spremembe, ki bi število smrtnih žrtev na tirih zmanjšala. Delajo po zakonu.
Mitja VilarŠmarje - Sap
