Izboru Slovenije, da organizira mednarodni kongres o avksologiji, je botroval tudi zanimiv seminar naših raziskovalcev na lanskem kongresu v Mexico Cityju. »Tam smo predstavili izsledke primerjave meritev rasti predšolskih otrok iz let 1966 in 2003,« se spominja Martin Bigec, predstojnik mariborske klinike za pediatrijo.
Večja stopala in krajši obrazi
V študiji, v kateri so bili leta 2003 zbrani podatki o 1596 predšolskih otrocih iz celotne Slovenije, so med drugim ugotovili precejšnje povečanje dolžine nog in stopal. Povprečna višina otrok se vsakih deset let poveča za centimeter. Te informacije bi morale biti zelo pomembne za obutveno in pohištveno industrijo pa tudi za arhitekte, ki, denimo, odločajo o tem, kako visoko morajo biti nameščeni pisoarji v vrtcih. Študija je ugotovila tudi, da so dečki postali ožji v ramenih, dekleta pa v medenicah. Otroci so imeli leta 2003 daljše obraze kot leta 1996.
»V preteklosti smo domnevali, da je človeška rast zelo počasen, umirjen in zvezen proces, zdaj pa smo spoznali, da je skokovita,« je razložil Horacio Lejarraga iz Argentine, predsednik Mednarodnega združenja za proučevanje človekove rasti in klinične avksologije (ISGA). »V minulih letih se je zgodil tudi velik napredek pri ugotavljanju posledic dogodkov iz prenatalnega obdobja in zgodnjega otroštva ter pri ugotavljanju vpliva prezgodnjega rojstva ali podhranjenosti na bolezni, ki se pojavijo med odraščanjem ali kasneje v odraslosti.«
Na mariborskem kongresu bo sodeloval Gregor Starc s fakultete za šport. Predstavil bo rezultate analize športnih kartonov otrok za minulih 40 let, iz katerih je odlično razviden razvoj njihove motorične sposobnosti. Ta je žal negativen, otroci so vse slabše gibljivi, šibki so v plezanju in teku nazaj, kar je nedvomno posledica sodobnega načina življenja.
Nizozemski najstniki najvišji na svetu
Iz te raziskave izhaja tudi to, da so slovenski dečki lani prvič dosegli povprečno končno višino 180 centimetrov. Za primerjavo: nizozemski najstniki, ki so ta čas v povprečju najvišji na svetu, so že pred desetimi leti dosegli višino 192 centimetrov. Zadnja študija iz leta 2012 pa je pokazala, da se je rast ustavila. »To pomeni, da je za njihovo okolje in genetsko populacijo dosegla maksimum,« je razložil Bigec.
Telesna višina je dober indikator zdravja otroške populacije, je dodal Lejarraga. V državah, ki so doživele velik napredek v gospodarskem in družbenem razvoju, so otroci vse višji. Na Japonskem se je povprečna višina otrok vsakih deset let povečala za 1,7 centimetra.
»Ključni dejavniki rasti so boljša prehrana, cepljenje, saj prepreči prebolevanje hudih bolezni v zgodnjem otroštvu, manj fizičnega napora in ne nazadnje dobra zdravstvena mreža, ki hitro odkrije kronične bolezni,« je opozoril Bigec.
Ne postajajo pa otroci zgolj vse višji. V oči bode tudi pojav, s katerim bi se nekoč morali intenzivneje ukvarjati tudi sociološka in psihološka stroka. »Dejstvo je, da se obdobje otroštva krajša, dekleta dandanes spolno dozorijo pri 11 letih. Njihove matere so spolno zrelost dočakale pri 13 letih, babice pa pri 16. To je globalen problem. Pri fantih ta trend ni tako očiten, treba pa je poudariti, da je študij trenutka prvega izliva semenske tekočine zelo malo,« je izpostavil Bigec.
Janina Tutkuviene iz Litve bo v Mariboru predstavila študijo vplivov na zgodnje spolno dozorevanje deklet. »Zelo natančno je razdelala dejavnike dozorevanja, zato zmore celo ločiti tista dekleta, ki sobo delijo z brati ali sestrami, in ona, ki imajo svojo sobo,« jo je hvalil mariborski pediater.
Zavidajo nam sistematske preglede
S klinično avksologijo se v Sloveniji sistematično ne ukvarja nihče, obstajajo pa, kot smo že omenili, posamezne študije v okviru drugih raziskav. Meritve, ki se uporabljajo v teh študijah, izvajajo pediatri z meritvami med preventivnimi pregledi. »Mnogi po svetu nam zavidajo naše sistematske preglede, med katerimi z meritvami in oceno razvoja najdemo tiste otroke, ki odstopajo od pričakovanih mer,« pravi Bigec. »Žal pa imamo v Sloveniji še vedno stare mere, izmerjene za otroke v letu 1966. Krivulje pričakovane rasti je torej treba posodobiti.«
Ena izmed najbolj slavnih oseb, ki je imela težave v razvoju v otroštvu, je sonarodnjak Lejarrage, nogometni zvezdnik Leo Messi. Messija so zdravili z rastnim hormonom, kar je plačal nogometni klub Barcelona. Danes je visok 170 centimetrov in je najboljši nogometaš na svetu. V Sloveniji se na tovrstno zdravljenje na ljubljansko pediatrično kliniko napoti nekaj deset otrok, nekaj pa jih pediatri zgolj opazujejo in spremljajo njihove krivulje rasti. O poteku zdravljenja nazadnje odloča konzilij zdravnikov pod vodstvom pediatra Tadeja Batellina.
Zdravljenje je varno, poudarja Bigec, možne so sicer alergijske reakcije, bruhanje, glavobol, otekanje stopal ali dlani. Ob pojavu stranskih učinkov se zdravljenje prekine in se opravi ponoven pregled otroka, da se odkrije vzrok težav.
