»Upam, da evropski parlament ne bo pometel z mnogimi kandidati in bo podprl komisijo, kot jo predlagam,« je ob predstavitvi svoje komisarske ekipe minuli teden dejal Juncker. Skrb, da bi se lahko kateri od odborov evropskega parlamenta na zaslišanjih komisarskih kandidatov negativno izrekel o posamezniku ali posameznici, Jean-Claude Juncker ne more kar preprosto odmisliti.
Orbanov človek na neprimernem položaju
Pričakuje se, da se bodo poslanci brez rokavic lotili madžarskega komisarskega kandidata Tiborja Navracsicsa, ki mu je prihodnji predsednik komisije namenil resor izobraževanja, kulture, mladine in državljanstva. Vsaj pri nekaterih poslancih naj bi bilo sporno predvsem to, da mu je Juncker glede na njegovo preteklost namenil resor, v katerem naj bi se med drugim zavzemal Evropo približati njenim državljanom na osnovi skupnih evropskih vrednot. Na nekdanjega ministra za pravosodje in aktualnega zunanjega ministra v vladi Victorja Orbana letijo kritike predvsem zaradi številnih zakonov, ki so v minulih letih omejili državljanske svoboščine in svobodo govora na Madžarskem. Njihov soavtor je bil tudi Navracsics.
Podpora druge največje parlamentarne skupine socialistov in demokratov (S & D) je očitno vprašljiva. To je namreč nakazal njihov podpredsednik Jörg Leichtfried. Vodja poslanske skupine Gianni Pitella pa je dodal, da bodo podprli zgolj kandidate, ki podpirajo temeljne evropske vrednote. Tudi v evropskih zelenih nad njegovo nominacijo niso navdušeni in jo opisujejo kot napačno izbiro, ostro pa bi ji lahko nasprotovali tudi v Zavezništvu liberalcev in demokratov za Evropo (Alde), kjer so bili sicer v preteklih letih najostrejši kritiki Orbanove »modernizacije države«. Nezadovoljstvo je delno prisotno tudi v evropski ljudski stranki (ELS), v katero sicer spada predlagateljica Navracsicsa, Orbanova stranka Fidesz.
Proti »lobistu« energetske industrije
Težave se obetajo tudi Miguelu Ariasa Cañeteju, španskemu kandidatu za resor klimatskih sprememb in energetike. Proti imenovanju zdajšnjega evropskega poslanca iz Junckerjeve evropske ljudske stranke so se izrekle okoljevarstvene skupine, saj ga razumejo predvsem kot lobista naftne industrije. V času njegovega ministrovanja na resorju kmetijstva in okoljevarstva je namreč posedoval za dobrih 300.000 evrov delnic naftnih podjetij Ducor SL in Petrlogis Canaris SL. Okoli dva odstotka delnic podjetij je še danes v njegovi lasti. Socialistična opozicija v Španiji se sprašuje, kako je lahko na čelo resorja za podnebje imenovana oseba, ki poseduje tako velik delež delnic energetskih podjetij. Kritiki mu prav v povezavi s tema podjetjema, ki sta imeli tudi v času njegovega ministrovanja dostop do državnih poslov, očitajo navzkrižje interesov, s čimer tudi pojasnjujejo, zakaj bi bilo neprimerno, da dejansko postane komisar za podnebje in energetiko.
Na dobrem glasu pri okoljevarstvenih skupinah Greenpeace, Friends of the Earth in WWF ni povrh tega še zato, ker naj bi za časa svojega ministrovanja premalo zaščitil obmorski habitat. Da bo mera polna, se konservativnega politika iz vladajoče stranke Partido Popular premiera Mariana Rajoya držijo še očitki seksističnih izjav. Te pa v hodnikih evropskega parlamenta, ki veliko stavi prav na enakopravnost in nediskriminacijo, ne odmevajo dobro. Za precej prahu je namreč poskrbel med volilno kampanjo za evropske volitve, ko je z zelo neprimernim besediščem poskušal opisati, kako mu socialistična protikandidatka ne seže do gležnjev. »Razpravljati z žensko je zapleteno. Če bi želel namreč pokazati intelektualno superiornost, bi to lahko razumeli za seksistično,« je dejal Canete. Jean-Claude Juncker je očitke na Canetejev račun zavrnil že ob predstavitvi komisarske ekipe.
Navzkrižni interesi z Otoka
Očitki navzkrižja interesov se pojavljajo še pri Junckerjevi presenetljivi izbiri nekdanjega evroskeptičnega vodje zgornjega doma britanskega parlamenta Jonathana Hilla za resor finančne stabilnosti, finančnih storitev in kapitalskih trgov Unije. Nasprotovanja zoper njega so že izrazili nekateri poslanci iz ELS, S & D, prav tako evropski Zeleni.
Za evropski parlament, ki se že leta trudi okrepiti pravila transparentnosti na finančnih trgih, bi lahko bili sporni predvsem njegovi lastniški deleži v lobističnem podjetju Huntsworth, ki je zastopalo londonsko borzo (London Stock Exchange), ki nasprotuje odločnejši evropski regulativni zakonodaji finančnih trgov. Podjetje Huntsworth je dejansko prevzelo Hillovo lobistično podjetja Quiller, s katerim je zdajšnji komisarski kandidat zastopal tudi interese banke HSBC. Kot kupnino zanj je Hill dobil delnice Huntswortha.
