Ponedeljek, 8. september:Skok v nov teden

Sledi sprint s koderjem Grego, ki bo začel delati na novem odvodu kode. Vrhunski strokovnjaki, kot je Grega, so za podjetja intelektualni kapital, do katerega je dostop v Sloveniji še vedno dokaj omejen. Ker so zaposlitvene priložnosti zelo specifične, običajni načini iskanja kadrov odpovejo – poleg posebnih tehnoloških znanj se od kandidatov zahteva prilagodljivost dinamičnemu delovnemu okolju, vloge v start up podjetjih so le okvirno definirane, zato sta samodisciplina in samoinicitaivnost zelo visoko na lestvici želenih lastnosti. Ključno vlogo tu igrajo podporna okolja, v zadnjem času prevzema pobudo projekt startupjob.si, pogrešam pa prispevek slovenskih univerz.

Zvečer si privoščim tek in branje knjige Jarona Lanierja: Who Owns The Future.

Torek, 9. september:Brez meja

Jutro porabim za delo pri projektu, ki ga izvajamo na daljavo v karibskem Trinidadu. Od letošnjega januarja je to že peti skupen projekt, ob tem da se nam je s tamkajšnjo ekipo v živo uspelo videti le trikrat. Pri delu s partnerji iz oddaljenega časovnega pasu je vedno fino, da me zjutraj pričakajo pripravljene stvari, o katerih smo se dogovorili prejšnji večer.

Omogočanje dela pri projektih brez geografskih omejitev je prednost globalnih mest, kot je London, in eden glavnih vzrokov, zakaj smo se v podjetju odločili za stalno prisotnost tukaj. Poleg tega je London eno od središč kreativne industrije, v kateri delujemo, in biti v središču dogajanja je finančno veliko ugodneje in neskončno bolj inspirativno za razvoj, seveda pa terja tudi neprimerljivo več energije ter velikokrat tudi žrtev. Nihče ne pravi, da je podjetništvo lahka stvar.

Sreda, 10. september:Kriva je bila Gazela

Sreda. Dopoldan pripravljamo poročilo za tukajšnji coworking prostor TechHub, katerega član je Uniki. Z Mijo popiševa dosežke zadnjega leta, dodava kazalnike in skicirava načrte za prihodnjih dvanajst mesecev.

Nenačrtovano preostanek dneva porabim za reševanje italijansko-slovenskega zapleta z digitalno podpisanimi dokumenti in posledičnega birokratskega labirinta. Nauk dneva: digitalno potrdilo slovenskega izvora ni veljavno v italijanskih postopkih, kljub temu da vsi vpleteni zatrjujejo drugače.

Večer je deloven zaradi zaostanka čez dan, misli mi uhajajo na začetke in prve projekte, ki so se razvili v to, kar je danes Uniki. Eden odmevnejših je bila interaktivna scenografija na začetnih prireditvah Gazela leta 2001, ki jo je konceptualno zasnoval Jurij Krpan. Takrat je majhna ekipa pod vodstvom Matije Krnca postavila vrhunske temelje, ki držijo še danes, posredno pa je kriva tudi za nastanek podjetja Uniki – soustanoviteljico Mijo sem namreč spoznal prav tam.

Četrtek, 11. september:Dan za stranke

Na prvi pogled je najmanj naravno področje dela tehničnega direktorja vzdrževanje stikov s strankami, tako obstoječimi kot tudi potencialnimi. Sam večinoma skrbim za londonski in posledično za globalni trg. Poleg jasnega cilja prodaje lastnih storitev je delo s strankami za Uniki izrednega pomena, saj prek njihovih odzivov dobivamo neprecenljive informacije za razvoj skalabilnega produkta. Sam sem v tem okviru najbolj pozoren na odzive glede intuitivnosti vmesnikov, jasnosti grafičnega jezika, oblikovne dovršenost vsebin in uporabniške izkušnje v splošnem.

Med današnjo seanso je bil najzanimivejši projekt ogromne interaktivne projekcije za mednarodno naftno družbo, ki ga bomo izvajali skupaj s partnersko agencijo. Ker je izvedba načrtovana v začetku naslednjega leta, smo si takoj privoščili intenzivno možgansko nevihto, katere rezultat so bile tri možne kreativne poti, ki jih bo agencija predstavila naročniku.

Petek, 12. september:Iskanje stanovanja

Popoldan z Mijo se kar nekaj časa prepuščava deževanju idej o možnostih financiranja v prihodnje. Poleg lastnih sredstev razvoj v Uniki financiramo iz državnih in evropskih subvencij. Brez teh vložkov je razvoj visokotehnoloških produktov praktično nemogoč.

Nato skupaj z Vesno čas nameniva za iskanje stanovanja. Trenutno sva namreč začasno nastanjena pri kolegu Boštjanu. Pogoste selitve so ena večjih težav Londona in sorodnih mest. Že pred leti je bila objavljena študija, da zastoji v londonskem prometu povzročijo za okoli 1,75 milijarde funtov izgubljene produktivnosti na leto – sprašujem se, koliko dodatne izgubljene produktivnosti gre na račun iskanja bivališča in selitvene logistike. Na drugi strani obstaja ocena, da bo do leta 2020 primanjkovalo bivalnih prostorov za kaka dva milijona ljudi – za eno celo Slovenijo!

Sobota, 13. september:Preprostost in globina

Dan začnemo z dolgim brunchem s kolegom iz Portugalske in njegovo partnerko iz Estonije, ki sta se pred pol leta preselila v najin okoliš. Nuno se tako kot jaz ukvarja z interaktivnimi gibalnimi vmesniki, le da raziskuje možnosti njihove uporabe v družbeno angažiranih situacijah in za opolnomočenje zapostavljenih populacij.

Popoldan se z Vesno odpraviva v Victoria and Albert muzej na otvoritveni dan London Design Festivala. Kljub gneči in labirintu muzejskih soban se prebijeva do vseh raztavljenih del in postavitev. Najzanimivajši postavitvi sta ogromna tik pod stropom viseča kinetična skulptura, sestavljena iz dveh ogromnih konveksnih ogledal, ki odsevata lomljeno sliko prostora pod seboj, ter dvometerski vrteči disk fosforescenčnega materiala, na katerega se v enem pasu s svetlobnimi impulzi rišejo vzorci, ki skozi obrat sproti izginevajo. Oba projekta sta genialna v svoji fizikalni preprostosti in koceptualni globini.

Nedelja, 14. september:Obujanje VHS tehnologije

Z Vesno se ukvarjava z idejo kako inovativno obuditi VHS tehnologijo, ki je bila še včeraj del vsakdana, danes pa praktično niti besede videorekorder ne poznamo več, na videokasete pa pomislimo samo takrat, ko nam zmanjka prostora v kleti ali na podstrešju. Ob tem razmišljam o ravnovesju v življenju in kako je za uspeh pomembna usklajenost med različnimi vidiki bivanja - pri podjetništvu je to še bolj izrazito, saj je stres stalen del vsakdana in velikokrat izjemno naporen.