Največ dijakov, ki so se v srednjo šolo vpisali le zaradi statusa, imajo tudi letos v tistih šolah, ki niso imele zapolnjenih oddelkov ob začetku šolskega leta. Tradicionalno velja, da je med njimi največ ekonomskih in trgovskih šol. Ko smo mediji skupaj s šolami na ta pojav opozarjali pred enim letom, je minister za izobraževanje v odhajanju Jernej Pikalo zagotovil, da bo zapolnil luknje v sistemu najkasneje v pol leta. Ker mu to ni uspelo, je ministrstvo fiktivne vpise marsikje neuspešno želelo preprečiti z zmanjševanjem razpisanih vpisnih mest v določenih programih. Kar pa je daleč od pravične in sistemske rešitve, opozarjajo naši sogovorniki.
Mlademu človeku, ki ostane brez statusa študenta ali dijaka v rednem izobraževanju, se v trenutnih razmerah splača vpisati v srednjo šolo, brez dlake na jeziku pove I. A., ki mora zaradi neopravljenih obveznosti na fakulteti letos pavzirati. »Za vpis na trgovsko šolo sem plačala 206 evrov. Potrdilo o vpisu sem dobila takoj. Celo leto lahko delam prek študentskega servisa, ni se mi treba zdravstveno zavarovati kot občanka, zaradi subvencij je precej cenejši tudi javni prevoz,« pripoveduje.
Fiktivni vpisi in birokracija
Precej podobno mislečih dijakov so imeli v preteklosti tudi v Srednji in poklicni šoli Bežigrad, se spominja direktorica Fani Al Mansour. Letos jih je precej manj, dodaja – ne zato, ker bi ministrstvo uslišalo njihove prošnje po sistemskih spremembah, pač pa zato, ker so bili njihovi oddelki septembra napolnjeni. Srednje šole sicer lahko dijaka, za katerega ugotovijo, da ne prihaja k pouku, izključijo, a postopki po besedah Al Mansourove trajajo vsaj dva do tri mesece. Navideznim dijakom pa to ni mar – potrdilo o šolanju morajo na vseh inštitucijah oddati le na začetku šolskega leta, poudarjajo.
Kaj pa se je zgodilo z ministrovimi obljubami o krpanju lukenj v sistemu, ki takšne vpise dovoljujejo? Na ministrstvu za izobraževanje pravijo, da so pripravili spremembe zakonov o gimnaziji ter o poklicnem in strokovnem izobraževanju. V poglavitnih spremembah natančneje opredeljujejo pravico dijaka do prestopanja in ponavljanja. »Status dijaka v rednem srednjem izobraževanju se bo omejil na čas trajanja izobraževalnega programa, ki se bo lahko zaradi ponavljanja letnika ali prestopa na drugo šolo oziroma drug program podaljšal le za eno šolsko leto. Predvidene so sicer tudi izjeme, vendar so v predlogih zakonov jasno definirani posebni pogoji, ki so zelo striktni.« Obe noveli zakonov sta bili že v javni razpravi, a dlje zaradi padca vlade in opravljanja zgolj tekočih poslov nista prišli.
Na ministrstvu so zato ukrepali drugače. Osredotočili so se na razpisana prosta mesta posameznih šol: vseh, ki so jih šole predlagale, predvsem v programih poklicno tehniškega izobraževanja, maturitetnega tečaja in poklicnih tečajev, niso odobrili. Prav pri maturitetnih in poklicnih tečajih so namreč rezultati uspešnosti dijakov zelo slabi. »Na primer: na nekaterih šolah uspe maturitetni tečaj zaključiti le trem odstotkom dijakov,« so povedali. V srednješolskih programih poklicno tehniškega izobraževanja so zato na ministrstvu potrdili 68 vpisnih mest manj, za maturitetne tečaje pa so glede na prejšnje šolsko leto razpisali 150 mest manj. »Pri poklicnih tečajih smo s številom razpisanih mest sicer ostali na isti ravni kot lani, vendar nismo razpisali in potrdili vseh mest, ki so jih predlagale šole.«
O kmečkih konjih in cirkusu
Ravnateljem srednjih šol se to ne zdi ustrezna rešitev. Na eni od šol, ki je ravnatelj ne želi izpostavljati (njegove podatke hranimo v uredništvu), so zaradi tega ostali kar brez polovice vpisnih mest, fiktivnih dijakov pa se še vedno niso znebili. Trenutno ocenjuje, da jih je med 90 dijaki kar ena tretjina.
Ravnatelj je prepričan, da je za fiktivce kriva predvsem prevelika ponudba študijskih mest, ne pa tistih za vpis v srednjo šolo. »Za 19.000 dijakov, ki zaključujejo srednjo šolo, imamo na voljo 23.000 študijskih mest. V zahodnoevropskih državah se lahko študija loti le 25 do 30 odstotkov srednješolcev, kar bi za našo državo pomenilo zgolj 10.000 razpisnih mest v visokem šolstvu. Treba je vedeti, da je inteligentnost dijakov pri nas podobno razporejena kot v tujini, pri tem nismo nobena posebnost. To pomeni, da kmečke konje učimo nastopati v cirkusu,« z grobo primero sklene svoj razmislek. In doda, da vsako visokošolsko vpisno mesto stane nekaj tisoč evrov, mnogi študentje pa študija niso sposobni dokončati, zato izkoristijo vse zakonske luknje, ki jim prinašajo ugodnosti.
Da so vzroki za takšno ravnanje mladih čisto drugje kot v srednjih šolah, kamor se mladi zatekajo po pravice, se zavedajo tudi na ministrstvu, kjer s prstom kažejo na druge. »Vzroki so zunaj izobraževalnega sistem in bi jih bilo treba reševati tam.« Pri tem naštevajo brezposelnost, neperspektivnost, motive delodajalcev in podobno.
