»Obenem verjamem, da se tu v Bazovici, ob spominu na našo tragično preteklost, danes, po toliko letih od teh dogodkov, čutimo povezani ter enotni v prizadevanju za mir, strpnost, skupni razvoj in medsebojno spoštovanje,« je še dejal Jakič, ki je izpostavil predvsem dejstvo, da gradi Slovenija na obrambno-vojaškem področju prav z Italijo enega najintenzivnejših sodelovanj. Pripadniki Slovenske vojske namreč sodelujejo z ramo ob rami s pripadniki italijanske vojske v mednarodnih operacijah in misijah na svetovnih območjih, kjer svoboda in mir nista samoumevna.
Trpljenje pod fašizmom in nacizmom
Za Slovence je spomin na trpljenje pod fašizmom in nacizmom nekaj, na kar se spominjamo z žalostjo, pa tudi z dostojanstvom in ponosom na vse, ki so se proti njima borili. Jakič je poudaril, da je »na Primorskem še toliko bolj živ spomin na to, kako težko je bilo dolgo obdobje življenja Primorcev pod fašizmom in koliko poguma so premogli vsi tisti, ki so se uprli pretečemu narodnemu izkoreninjenju ter borili za svojo slovensko identiteto, za obstoj našega jezika in kulture.«
O pomenu Bazovice, bazoviških žrtev, slovenskega jezika in slovenskega življa v Italiji pa je spregovoril tudi župan italijanske občine Videm Furio Honsell, saj je zanj bazoviški spomenik dokaz obstoja Slovencev na tem območju. O grozotah fašističnega terorja na Primorskem bi morali ozavestiti Evropo, ki danes ve le o žrtvah fojb in povojnih pobojih, kar je za njega nesprejemljivo.
Predstavniki obeh držav, Slovenije in Italije, partizanskih organizacij, ter društev in klubov, ki negujejo spomin na bazoviške žrtve, so položili vence pred spomenik sredi bazoviške gmajne. Spomenik je bil v preteklih letih večkrat tudi tarča različnih mazaških akcij, prav tako so bili oskrunjeni tudi že grobovi štirih bazoviških žrtev na bližnjem pokopališču.
Zbrali so se točno ob uri ustrelitve bazoviških žrtev
V krajšem kulturnem programu so ob recitatorjih nastopili Godbeno društvo Prosek in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič.
Tradicionalna slovesnost v Bazovici obuja spomin na primorske protifašiste in rodoljube, člane tajne organizacije Borba - Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Alojza Valenčiča in Zvonimirja Miloša, ki so jih 6. septembra 1930 pri Bazovici ustrelili na podlagi obsodbe italijanskega fašističnega posebnega sodišča.
Spominsko slovesnost ob 84. obletnici smrti bazoviških junakov so v petek pripravili tudi v Ljubljani in Kranju. V soboto pa so je ob bazoviškem spomeniku zbralo nekaj domoljubov točno ob uri ustrelitve bazoviških žrtev.
