Najvišjo stopnjo samomorilnosti - najmanj 15 samomorov na 100.000 prebivalcev - beležijo v jugovzhodni Aziji, vzhodni Afriki in vzhodni Evropi. V to skupino držav spadajo tudi Japonska, obe Koreji, Kazahstan, Turkmenistan, Gvajana in Surinam, poročajo tuje tiskovne agencije.
Samomori dvakrat pogostejši pri moških
Poročilo WHO, ki temelji na podatkih iz leta 2012, navaja, da je globalna stopnja samomorilnosti 11,4 na 100.000 ljudi, pri čemer so samomori dvakrat pogostejši pri moških kot pri ženskah.
Na vrhu lestvice so Gvajana s 44,2 samomoroma na 100.000 prebivalcev ter Severna in Južna Koreja (38,5 in 28,9). Sledijo Šrilanka (28,8), Litva (28,2), Surinam (27,8), Mozambik (27,4), Nepal in Tanzanija (24,9), Burundi (23,1), Indija (21,1), Južni Sudan (19,8), Rusija in Uganda (19,5), Madžarska (19,1), Japonska (18,5) in Belorusija (18,3). Po podatkih WHO je v Sloveniji stopnja samomorilnosti 12,4 in se je v primerjavi z letom 2000 zmanjšala za 51 odstotkov.
Velik problem javnega zdravja
Kot opozarja WHO, je doslej le 28 držav uvedlo vladne programe, ki se ukvarjajo s to problematiko. Med glavnimi ukrepi za zmanjšanje samomorilnosti navaja omejitev dostopa do pesticidov, strelnega orožja in določenih zdravil, kar so najpogostejši načini za izvršitev samomora.
194 držav članic WHO se je lani zavezalo, da bodo število samomorov do leta 2020 zmanjšale za deset odstotkov. »Na žalost samomor vse prepogosto ni prepoznan kot velik problem javnega zdravja,« je opozorila Chanova.
