Polni lonci fižola in zelja, jote, pasulja, trojke, fižolove klobase, fižolovega golaža, čilija z mesom, polnjenih paprik s fižolom in brezglutenskih fižolovih juh, ogromne sklede stročjega fižola na solati pa veliki pladnji s fižolovo baklavo, fižolovimi tortiljami, fižola s škampi, bobičev ter banjice fižolovega sladoleda in več mamljivih s čokolado premazanih fižolovih tort. Ob množici fižolovih jedi, porazdeljenih na tri »kuhinje« pod tremi šotori, pa dolge vrste čakajočih na tri izbrane jedi. Takšna je bila podoba Hrovače zadnjo avgustovsko soboto.
1200 ljudi pojedlo 940 porcij
Prebivalci vasice blizu Ribnice že dvanajst let v čast ribn'čanu, avtohtoni sorti fižola, pripravijo Fižolov dan. Na ta dan se vse vrti okrog »te prelestne in izvrstne stročnice«; poleg pestre gurmanske ponudbe domačini pripravijo še ustvarjalne delavnice, prikaz mlatenja, pajtlanja in prebiranja, fižolove stavnice in še marsikaj. Da pa je ribniški fižol, ki je uvrščen tudi v genetsko banko, zares izvrsten, pričajo obiskovalci: letos je okoli 1200 ljudi od blizu in daleč pojedlo kar 940 porcij fižola, ki jih je skuhalo ali speklo okoli 80 Hrovačanov. Za okoli 40 različnih jedi so porabili malo več kot 15 kilogramov fižola. Med drugim so spekli kar 24 fižolovih tort in naredili štiri banjice sladoleda.
Vse se je začelo s tremi zrni
A pestre palete fižolovih jedi v Hrovači najbrž ne bi bilo, če ne bi Dragova Paulina nekega dne Gornikovi Anici dala treh zrnc rdečkastega fižola, ki jih je skrbno hranila. Ta je zrnca posadila, rastline negovala in iz njih pridelala veliko več zrn avtohtone vrste fižola, ki nosi enak naziv, kot je sinonim za suhorobarja. Tudi zato je slogan etnološko-gurmanske prireditve v Hrovači »Ribn'čan, a ne Urban«.
Da ne bi bil kakšen tujec v dilemi, kateremu ribn'čanu gre vsa slava, vsi člani Vaškega etnološkega društva Hrovača tudi nosijo majice z omenjenim sloganom. No, sčasoma je Gornikova Anica fižol tako namnožila, da ga zdaj letno pridela okrog 15 kilogramov, skupaj s Prelesnikovimi in Kirnovimi pa ga – če so idealne razmere – pridelajo okoli 50 kilogramov. Skrbne gospodinje ribn'čana ne prodajajo, redkim izbrancem ga podarijo za seme.
Uporaben za skoraj vsako jed
Rdečkasti fižol sabljaste oblike in srednje rasti ter močnih temnozelenih strokov je pred stoletji skupaj s koruzo in s krompirjem v Ribnico prinesel suhorobar. Ta naj bi ga dobil na svojem popotovanju po Evropi, tja pa so ga prinesli iz Južne Amerike. Nizka sorta fižola se je na apnenčastih tleh ribniške doline prijela, a v 20. stoletju zaradi drugih donosnejših sort skoraj izumrla, dokler se Hrovačani niso znova zavedli vseh pozitivnih lastnosti tega »zaradi sramu pordelega fižola«, kot se pošalijo.
»Ribn'čan je uporaben za skoraj vsako jed, treba ga je le namakati, da se lepo skuha in da ne napenja,« pravi Maruša Prelesnik Zdešar, ena od organizatork prireditve. Domačinke poleg klasičnih jedi iz njega pripravljajo tudi lazanje, rulade in štruklje, Andreja Škrabec pa tudi zdaj že daleč naokrog znano fižolovo torto. Vaški možje dodajajo, da se fižolove jedi ne samo vidijo in okušajo, ampak tudi »slišijo«. O letošnji letini Franci Petek, najglasnejši možakar v Hrovači, pove: »Ribn'čan je kot naša vlada: kaže, kaže, kaj bo pa iz njega, še zdaj ne vemo.« Njegova žena Anica pa prizna, da zadnje letine niso najboljše: lani jim jo je zagodla suša, letos dež. Tudi zato letos te stročnice še niso spravili z njiv, saj bo dozorela mesec dni pozneje kot običajno.
