Vrhovni sodniki so na včerajšnji občni seji dobili na mizo predlog odvetnika Francija Matoza, po čigar mnenju predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša ne bi smel sedeti v senatu, ki bo odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti obsojenega Janeza Janše. Na občno sejo je bilo povabljenih vseh 32 vrhovnih sodnikov razen Masleše, ki o svoji usodi seveda ne more glasovati. Devetindvajset vrhovnih sodnikov je na koncu izglasovalo (število glasov za in proti je tajno), da je Matozova zahteva po izločitvi neutemeljena, tako da tudi Masleša ostaja kandidat za člana senata, ki bo odločal o usodi prvaka SDS.
Koristen tudi za predvolilno kampanjo
Gre za prvi primer v zgodovini vrhovnega sodišča, da je katera izmed strank poskušala izločiti predsednika vrhovnega sodišča, vendar v primeru Patrie to niti ne čudi. Obraz Branka Masleše, predstavljenega kot glavnega krivca za »krivično sodbo«, je celo krasil plakate v podporo Janezu Janši v času predvolilne kampanje.
Tudi Matoz je pri Masleši opazil sum pristranskosti in spisal zahtevo za izločitev. Utemeljil jo je z govorom predsednika vrhovnega sodišča na dnevih slovenskega sodstva, v katerem se je Masleša predvsem branil očitkov, ki mu jih že vse od začetka opravljanja funkcije namenja ustavni sodnik Jan Zobec, ki se je v odklonilnem mnenju pred časom postavil na stran obsojenega v zadevi Patria. Zobec namreč že dlje časa razlaga, kako naj bi se Masleša pred desetletji navduševal nad vojaškim strelom ubežnika v čelo, kršil človekove pravice, bil nastrojen proti Sloveniji in podobno.
»Napadi brez realne osnove«
Masleša je v govoru na dnevih slovenskega sodstva odgovoril na Zobčeve očitke in jih zanikal kot že nekajkrat prej, predvsem pa je opozoril na napade na sodstvo po pravnomočni obsodbi v zadevi Patria. To je bil po mnenju Matoza, ki je z zahtevo za izločitev Masleše hkrati dosegel, da predsednik vrhovnega sodišča v vmesnem času ni mogel odločati o zahtevah za izločitev nekaterih drugih sodnikov v zadevi Patria, razlog za sum pristranskosti. Predsednik vrhovnega sodišča se je pred očitki Matoza branil, da je v govoru le ščitil sodstvo pred napadi brez realne osnove: »Predvsem zato, ker kritizirani sodniki sami zaradi obveze molčečnosti ne smejo odgovarjati na kritike. In v tem je bil ključni poudarek govora. Besede o tem, da bi dopuščanje ustrahovanja, žaljenja in poniževanja sodišč vodilo v razgradnjo države in pravosodnega sistema, pa v sedanjih razmerah samo pridobivajo težo.«
Večina kolegov med vrhovnimi sodniki se je včeraj strinjala, da ni razlogov za izločitev Masleše iz morebitnega odločanja v zadevi Patria (senat še ni imenovan), podpredsednica sodišča Nina Betetto pa bo v prihodnjih dneh pripravila tudi pisno obrazloženo odločitev z včerajšnje občne seje.
