Prepodil je smrt iz počene lobanje

Zdravil je na skrivaj

»Pomagal sem sodelavcem, sodnikom, zdravnikom in njihovim družinskim članom, a smo morali o tem molčati, ker v policiji ne bi bilo dobro, če bi se razvedelo, da imam zdravilske sposobnosti. Hitro bi me odpustili,« pripoveduje 53-letni po Zujfu upokojeni uslužbenec MNZ, magister, ki pripravlja doktorat iz varstvoslovja.

Do spoznanja, da ima bioenergetske moči in sposobnost zdravljenja ter jasnovidnosti, je prišel naključno. Pred 23 leti, ko je bil sin še majhen, je resno zbolel. Imel je vročinske krče, ni jedel, ni spal in je močno hiral. Ob tem je še izgubil zavest in so zdravniki iskali razlog, med drugimi so sumili na epilepsijo. Po vsakodnevnih obiskih zdravnikov so Stanka in ženo Katico v Ljubljani odslovili, naj gresta domov in otroka nahranita, da ne bo padal v nezavest, ker je podhranjen. »Bila sva razžaljena, razočarana,« pripoveduje žena Katica. »Otrok je bil vendar shiran, ker vase ni mogel spraviti nobene dobrote, ki sva mu jo ponujala. Stanku so prijatelji in sorodniki, ki so slišali, kako se nama godi z otrokom, predlagali bioenergetika. Pa mož sprva ni hotel slišati.« Otroku pa je bilo vse huje in je obiskal bioenergetičarko Rosino Oblak iz Maribora. Pomagala je pozdraviti sina in velela premakniti njegovo posteljo. »Tedaj mi je Oblakova povedala, da sem tudi jaz zmožen zdraviti z bioenergijo in imam zdravilske sposobnosti. Vse to sem nekako že čutil, a nisem vedel, kje bi se dal testirati. Seznanila me je z nihalom, pokazala, kako naj delam z njim neposredno in na daljavo.«

Pripoveduje, da je potem začel preverjati svoje sposobnosti. Za tujimi bioenergetiki in radiestezisti, ki so že opravili meritve po hišah in stanovanjih, je to poskušal še on in ugotovil, da so njegove meritve enake, celo natančnejše. Pa se je preveril še na druge načine. Pri ljudeh, ki so imeli sveže diagnoze od zdravnikov, jih je poskušal postaviti na slepo, ne da bi mu ljudje povedali, kaj jih muči. Primerjave rezultatov so bile navdušujoče.

»Nikoli v življenju nikomur nisem računal za zdravljenje. Rosina Oblak mi je dala napotke, ki se jih držim še danes: da svojega daru ne smem zlorabljati. Delati moram pošteno, ne za denar in nikoli v škodo človeka. Rekla je, naj se ogibam zdravljenja raka, ker je njen brat Stane Oblak, tudi bioenergetik, ki je poskušal zdraviti raka, na koncu sam umrl za njim.«

Kdo bi rekel, da je varal!

Dela z nihalom in tudi z rokami po metodi Zdenka Domančića. Kako je biti žena takemu človeku, opisuje njegova Katica. »Meni se zdi običajen človek. Je pa zelo topel. Pozimi se rada stisnem k njemu. Ampak hitro me tako zelo pregreje, da se kar oznojim. Zna pa biti tudi moteče, če ljudje preveč silijo vanj. Eden od poslancev ga je izzival in preverjal njegove sposobnosti, naj mu pove, ali je prevaral ženo. Stanko ni hotel odgovoriti. Oni pa je provociral, da očitno nima nobenih sposobnosti, in je še vrtal vanj. Stanko mu je rekel: 'Ja, prevaral si jo. Trikrat.' Še preden bi uspel opisati, s kom, je poslanec brez pozdrava odšel in se nekaj let ni več vrnil.« Stanko potrdi, da ima višjo temperaturo in da so mu izmerili ekstremno visoke energije, s katerimi zdravi.

Poslušajte svoje zdravnike

Stanko Filipič je z močjo uma sposoben spremeniti biopolje kovine in pred očmi opazovalca v nekaj sekundah v enakomerne zavoje zvije vilice in žlice, kot bi bile iz plastelina. Podobno je z njegovo veliko močjo čiščenja človekovega biopolja, pravi. »Po terapijah občutijo ljudje zelo močne učinke, zato začenjam s četrtinsko močjo. Če drugi delajo pet minut, delam jaz pol. Učinki se vidijo takoj. In zanje ne potrebujem nobenih posebnih prostorov, posebnih dišav ali glasbenega ozadja in finih ležišč. Terapije lahko izvajaš tudi v naravi. Gre za pretok energij.« Pove, da ravnokar na daljavo nabija z energijo slovenskega tekača, da bo šel na bostonski maraton.

»Ta energija ni moja,« pokaže s prstom navzgor. »Ko testiram primer, o človeku nočem vedeti ničesar. Vedno pa sem ljudem povedal, da naj najprej predvsem strogo upoštevajo zdravnike in njihova navodila. Lahko najdem in natančno določim velikost cist in jih odstranim, ob kaki drugi najdbi lahko osebo opozorim, naj gre do zdravnika. Pomagal sem tudi pri dvigu hemoglobina in železa pri otroku iz bližine in ravnokar pri deklici, ki se je že rodila s hudimi oblikami alergije.

Zdravniki obupali, Stanko ni

Med množico ljudi, ki so Stanka Filipiča poprosili za pomoč, sem obiskala morda najtežji primer. Zvonko Fleisinger na turistični kmetiji Fleisinger v Spodnjih Ivanjcih se spominja usodnega dne pred tremi leti. »Sinu Sandiju se je v ponedeljek med polnjenjem traktorske gume štiri centimetre globoko v glavo zaril varnostni obroč s prikolice. Ko je bil že v komi v šok sobi, zdravniki niso verjeli, da bo preživel. Niti sonde mu niso vstavili. Ko je človek v stiski, se oprime vsake rešilne bilke. Poklical sem alternativca Filipiča, čeprav sem dvomljivec. Mahal je z rokami in nihalom, jaz pa nisem vedel, kaj bi. Naslednje dni je sinu dramatično narasel pritisk v glavi in so ga peljali v operacijsko. Filipiča sem znova prosil za pomoč na daljavo. Čez uro je klical, da je pritisk padel na normalo, povedal je tudi točno številko in da ni več krvavitev. V bolnišnici so mi potrdili številke in stanje. V četrtek so mu vstavili sondo za pritisk, ker fant ni hotel umreti. Še danes ne vem, kako naj si razlagam, da je Filipič povsem natančno napovedal, kako bodo sina neuspešno budili iz kome in da jim bo uspelo šele na dvanajsti dan. Da ni bilo nedolžno, vam pove tudi to, da so mu v treh letih naredili 28 centimetrov nove lobanje.« Sandi se spomni, da je ves čas v komi slišal glasbo in mislil, da vršička v vinogradu. »Pet mesecev sem bil na rehabilitaciji v Soči in šel tudi k Filipiču.« Zdaj lahko opravi skoraj vse, kar je pred nesrečo. Le leva roka še nagaja in baskitare ne more več igrati. Osemindvajsetletnik se je lani poročil z dolgoletno punco. Zamisli se in skomigne z rameni: »Očitno sem lahko z vami zaradi kombinacije uradne in alternativne medicine.«