Če bi bile volitve včeraj, bi po javnomnenjski raziskavi Vox populi, ki jo za Dnevnik vsak mesec opravlja agencija Ninamedia, zmagovalko julijskih volitev – Stranko Mira Cerarja (SMC) – obkrožilo 28,1 odstotka vprašanih. A če upoštevamo le opredeljene anketirance in torej izločimo tiste, ki ne vedo, koga bi volili ali na volitve ne bi šli (teh je skupaj 24 odstotkov vprašanih, kar je bistveno manj kot pred volitvami), bi SMC dobila 37-odstotno podporo. To je sicer nekoliko slabši rezultat, kot so ga anketarji Ninamedie SMC izmerili v prvi povolilni anketi konec julija, ko bi dobila blizu 41 odstotkov opredeljenih glasov, a še vedno boljši, kot ga je dosegla na državnozborskih volitvah (34,49 odstotka). Po približnem preračunu tokratnega rezultata v poslanske mandate, bi SMC v državnem zboru dobila 37 sedežev, torej enega več kot na julijskih volitvah. Očitno torej Cerarjeva stranka po ocenah anketirancev kakšne večje napake v dosedanjih koalicijskih pogajanjih ni naredila.
Drugo največjo parlamentarno stranko, SDS, bi po tokratnem merjenju volilo 20 odstotkov opredeljenih anketirancev. To bi ji prineslo 20 poslanskih mest, torej enega poslanca manj, kot jih ima v novem parlamentu. Je pa podpora SDS v primerjavi z julijsko anketo Vox populi za slabi dve odstotni točki zrasla.
ZL, NSi in SD bi se okrepile
Na tretjem mestu tudi tokrat ostaja DeSUS. Njen 10-odstotni delež med opredeljenimi glasovi je skoraj enak njenemu volilnemu rezultatu in bi si tudi tokrat prislužila deset poslanskih mest. S tem, ko so se na zahtevo stranke upokojencev bodoči koalicijski partnerji zavezali, da bodo v proračunu za regres upokojencev zagotovili okoli 40 milijonov evrov in da bodo v primeru več kot 2,5-odstotne gospodarske rasti v minulem letu pokojnine usklajevali, torej DeSUS v javnem mnenju ni nič pridobil. Prav tako tudi ni nič izgubil zaradi na primer velikih apetitov po ministrskih mestih, ki jih stranka že nakazuje.
Bi pa svojo moč v parlamentu nekoliko okrepili Združena levica, NSi in Socialni demokrati, ki bi, če bi bile volitve včeraj, po približnem izračunu dobili po sedem poslanskih mest. To bi se zlasti poznalo Novi Sloveniji, ki ima sedaj v državnem zboru pet poslancev (SD in ZL jih imata po šest).
Prihodnja koalicija, ki jo bodo sestavljale SMC, DeSUS in SD, bo imela v parlamentu 52 poslancev. Če bi bile volitve včeraj, bi imela po javnomnenjski raziskavi Vox populi še dva poslanca več. V državni zbor pa ne bi uspelo priti Zavezništvu Alenke Bratušek. Kot vse kaže, je učinek predvolilnega protestnega pisma papežu o vpletanju vrha Cerkve v pravosodno vejo oblasti, ki je – sodeč po javnomnenjskih napovedih in ocenah političnih analitikov – pomembno prispevalo k uvrstitvi ZaAB v državni zbor, popustil. Glavni razlog, da bi ZaAB obkrožilo zgolj 1,7 odstotka opredeljenih, pa je nedvomno samokandidatura Bratuškove za evropsko komisarko, kar je kot enega od razlogov za nesprejem ZaAB v koalicijo navedel tudi prvak SMC Miro Cerar.
Najnižja podpora sedanji (odhajajoči) vladi
Dogajanje okoli izbire evropskega komisarja je verjetno vplivalo tudi na tokratno oceno dela vlade. Če so bili anketiranci vladi, ki opravlja tekoče posle, v prvem povolilnem javnomnenjskem merjenju bolj naklonjeni kot pred volitvami – da vlada dela dobro, je konec julija ocenilo 25 odstotkov vprašanih, mesec dni prej pa 22 odstotkov – ji je tokrat podpora spet padla. Kot uspešno jo vidi 20,5 odstotka anketirancev, kar je najnižja podpora, ki jo je zabeležila sedanja ministrska ekipa.
Nekoliko pa se je izboljšala ocena dela državnega zbora – julija je parlament še v stari sestavi dobil povprečno oceno 2,35, tokrat pa so si novi poslanci prislužili 2,43. Očitno volilci upajo, da bo nova sestava, ki je delo začela 1. avgusta, uspešnejša, kot je bila prejšnja. Vendar pa pogled v arhiv anket Vox populi pokaže, da je tak optimizem prisoten po vsakokratnih državnozborskih volitvah, a se ocena dela poslancev že po nekaj mesecih spet zniža.
