Kar krepki možje so sedeli v polkrogu, pred njimi pa je glasno z rokami krilil morda najstarejši med njimi. Potekal je posvet rimskih generalov, ki so odložili svoje meče, ščite in čelade ter kovali načrt za kasnejši spopad z barbari. Nedaleč proč je dišalo iz rimske taverne, za rimskim taborom pa se je na bitko pripravljal tudi mladi gladiator – eden izmed tistih sužnjev, ki se jih lastniki niso odločili prodati na dražbi, na kateri so licitirali kar obiskovalci.

Včeraj bi tako po Ljubljani lahko pozdravljali kar z »Ave!«, saj se je na Kongresnem trgu čas zavrtel za dve tisočletji nazaj, v antično Emono pa vabijo tudi danes in jutri. Nalogo, da osrednja prireditev ob praznovanju zavidljive obletnice stare dediščine Ljubljane res poteka v tako rimskem duhu, pa so prevzeli domači in tuji navdušenci nad rimskim imperijem, ki bi z veseljem vsak dan stopili v vlogo vojščakov, legionarjev, svečenikov in gladiatorjev.

Prvič je slovensko prestolnico obiskala italijanska skupina Legio I Italica, ki obstaja že od leta 1996 in šteje okoli 140 članov. Vrnitev v čas Rimljanov jemljejo zelo resno, kar med drugim dokazuje tudi njihov načrt, da se bodo naslednje leto peš s 40 kilogrami opreme na hrbtu podali na 120 kilometrov dolgo pot do Teutoburškega gozda, kjer so Germani leta 9 zaradi izdaje uničili kar tri rimske legije. Če je le mogoče, stvari počnejo po rimsko in to bo zanje zgodovinski eksperiment, pravijo.

»Rimljani niso bili samo gladiatorji, kakor misli večina zaradi filmov,« opozori vojak Filippo Ronchetti oziroma Scribonius, ki ga navdušujejo dosežki rimske vojske. »Iz majhne vasice na reki je nastal imperij, ki je trajal zelo dolgo obdobje in se ni končal s smrtjo enega človeka,« še pojasni, zakaj se je pred tremi leti pridružil skupini. Še pomembnejši razlog, da prosti čas namenja predstavljanju življenja Rimljanov, je vzdušje, ko se na enem kupu znajde toliko ljudi, ki delijo isto strast, za katero sam dolgo ni vedel, da je v njem. Iz te strasti bo tudi dve noči preživel na Kongresnem trgu in stražil rimski tabor.

Zanimivo, v skupini Legio I Italica imajo tudi enega Slovenca. Primorec Matija Ivanič oziroma Ruvidus, kar pomeni grobijan, pove, da ga stari Rim zanima že od osnovne šole. »Moji zvezki so bili ob robu porisani z rimskimi čeladami in podobno, potem sem leta 2005 na spletu našel to skupino, jim pisal in takoj so me povabili, da se jim pridružim,« pove sproščeno. Zdaj je že veteran, saj gre napredovanje malo hitreje kot pri Rimljanih, v Ljubljani pa ima čast, da nosi medvedjo kožo in orla, najvišji simbol legije. Ker se je žrtvoval in rešil nekaj soborcev, ga je zbor častnikov povzdignil, še pojasni in pokaže na zlate čine, ki jih nosi na plečih, in na praske, ki jih je dobil v bitki prejšnji konec tedna. »Izklopiš telefon za cel konec tedna in se res vrneš v preteklost, to je zame..,« začne in kar ne najde pravega izraza, ki bi opisal njegovo navdušenje nad tem, kar v skupini počnejo.