Prejšnji teden je začela veljati nova uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki kmetom ne dopušča več proizvodnje električne energije iz najbolj razširjenih obnovljivih virov – vode, vetra in sonca. Doslej so lahko kmetje dopolnilno dejavnost odprli za proizvodnjo in prodajo električne energije iz večine obnovljivih virov, poslej bo to mogoče le za pridobivanje energije iz lesne biomase, gnoja, gnojnice in rastlinskega substrata.
V Združenju slovenske fotovoltaike, ker zastopajo tudi lastnike sončnih elektrarn, so prepričani, da je uredba družbeno škodljiva in da gre še za enega od serije podzakonskih aktov, ki sistematično krnijo zmožnost Slovenije za doseganje okoljskih ciljev, ki smo se jim zavezali na evropski ravni. Država pa da z njim povečuje tudi energijsko in s tem finančno odvisnost svojih državljanov.
Zapleti za okoli 500 kmetij
V Sloveniji je po podatkih ministrstva za kmetijstvo in okolje za proizvodnjo in prodajo električne energije iz virov sonca registriranih približno 460 kmetij, dodatnih 58 nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetijah ima po podatkih Ajpesa registrirano proizvodnjo energije iz vodnih virov. Gre torej za nezanemarljiv segment, veliko večji od proizvodnje energije iz lesne biomase, gnoja in gnojnice, ki jo država še dovoljuje kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer so spremembo uredbe predlagali, so se za ukinitev odločili, ker dejavnosti, povezane s proizvodnjo energije iz sončnega vira, po njihovem mnenju ne sodijo med dejavnosti, povezane s kmetijstvom in gozdarstvom. V Združenju slovenske fotovoltaike seveda nad rezultatom uredbe niso navdušeni. »Kmetje, ki imajo na površinah objektov za kmetijsko dejavnost postavljene sončne elektrarne, se bodo morali po preteku prehodnega obdobja registrirati kot proizvajalci električne energije ali imeti status samostojnega podjetnika ali nemara celo odpreti lasten d. o. o.,« so ogorčeni. Kar pa s seboj potegne tudi administrativne ovire, dodatne stroške in raznovrstne zakonske in davčne obveznosti, dodatne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Še večja skrajnost je ta, da bodo starejši kmetje zaradi vpisa v register proizvajalcev električne energije lahko izgubili pokojnino.
Drugačen status morajo kmetje urediti do leta 2016
Kmetje imajo čas dejavnost preoblikovati najpozneje do 1. januarja 2016. Tisti pa, ki so za gradnjo sončne elektrarne prejeli nepovratna sredstva, a se jim do tega roka ne bo iztekla petletna pogodba, morajo opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji uskladiti v roku 60 dni po izteku odločbe.
Vlada je omenjeno uredbo konec julija z argumentom uskladitve z osnovnimi dejavnostmi na kmetijah posodobila že drugič v tem letu. Zadnja posodobitev sicer poenostavlja nekatere postopke pridobitve dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in dopolnilno dejavnost dovoljuje tudi na manjših kmetijah. Med dopolnilne dejavnosti denimo na novo uvršča ponudbo apiturizma, pri večini že doslej utečenih dejavnostih (peka kruha, potic, varjenje piva, turističnih nastanitev...) pa odpravlja doslej omejene količine in obsege dejavnosti.
