Predsednik republike Borut Pahor je po četrtkovem pogovoru s pravosodnim ministrom, ki opravlja tekoče posle, Senkom Pličaničem predlagal ponovitev razpisa za tri kandidate za sodnika na evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP). Čeprav sta tako sodni svet kot vlada za vse prijavljene kandidate podala pozitivno mnenje, sta se Pahor in Pličanič po naših informacijah strinjala, da si želita širši in boljši nabor oziroma da so za to mesto potrebni vrhunski kandidati. Prav tako sta menila, da naj bi postopek ponovili po izvolitvi nove vlade s polnimi pooblastili, saj je za njegovo izpeljavo še dovolj časa.
Mandat sedanjemu slovenskemu sodniku na ESČP dr. Boštjanu M. Zupančiču se namreč izteče oktobra prihodnje leto, res pa je, da je postopek imenovanja novega sodnika precej zapleten. Potem ko državni zbor na predlog predsednika republike izvoli tri kandidate, med katerimi mora biti najmanj ena ženska, trojico čakajo zahtevna zaslišanja pred pristojnim organom Sveta Evrope. Sodnico ali sodnika za 9-letni mandat nato izvoli parlamentarna skupščina Sveta Evrope.
Na marčni razpis ministrstva se je prijavilo šest kandidatov: dr. Rok Lampe, dr. Andraž Zidar, dr. Miodrag Đorđević, dr. Marko Novak, Lucian Bembič, dr. Boštjan Tratar in ena kandidatka Ana Vilfan Vospernik. Kot smo opozorili v Dnevniku, pa nekateri od njih pogoja »primeren kandidat« ne izpolnjujejo. Tako je bil predavatelj na več zasebnih visokošolskih zavodih dr. Rok Lampe (za zdaj nepravnomočno) obsojen zaradi nasilništva. Aprila letos so mu na mariborskem okrožnem sodišču zaradi zanemarjanja mladoletne osebe, nasilja v družini in lahke telesne poškodbe prisodili enotno kazen leto in pol zapora. Zoper njega poteka tudi odškodninski postopek, ki prav tako še ni pravnomočno končan.
Med prijavljenimi kandidati sta tudi dva, ki sta kršila akademska pravila o avtorstvu. Tako je sedanji generalni državni pravobranilec dr. Boštjan Tratar pred osmimi leti izdal knjigo Novi zakon o upravnem sporu, na naslovnici katere je bil naveden kot edini avtor. A je bilo rezultat njegovega dela le nekaj strani predgovora in kazalo, vse drugo pa plod tujega znanja. Profesor na novogoriški fakulteti za uporabne družbene študije in evropski pravni fakulteti dr. Marko Novak pa je v knjigi Pravna argumentacija v praksi v dveh podpoglavjih več kot ducat odlomkov prepisal ali dobesedno povzel iz knjige nizozemske avtorice Eveline T. Feteris, ne da bi to jasno navedel. me, ri
