Evropska unija se pripravlja na ukrepe za stabilizacijo trga kmetijskih izdelkov, predvsem sadja in zelenjave, ki jih je najbolj prizadel pretekli teden razglašeni ruski embargo na uvoz evropske hrane. Zaradi embarga se že pojavljajo presežki hrane na evropskem tržišču in s tem pritisk na znižanje cen. Vendar pa to po ocenah strokovnjakov ne pomeni, da bodo izdelki cenejši tudi za kupce v trgovinah.
»Utopično je pričakovati, da bodo cene za potrošnika nižje. Hrana na policah bo stala enako. Padle bodo cene, po katerih izdelke prodajajo proizvajalci. Distributerji in trgovci jih bodo tako lahko odkupovali po nižjih cenah in jih prodajali z višjimi maržami, brez sprememb cen za potrošnika,« ocenjuje agrarni ekonomist doc. dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Rusija je embargo razglasila kot povračilni ukrep za julijske sankcije, ki so jih EU in ZDA utemeljile s trditvami o ruski podpori upornikom v Ukrajini. Skupni izvoz hrane iz Evropske unije v Rusijo je bil lani vreden 11,8 milijarde evrov. Na vrhu je sadje, kjer je bilo izvoza za 1,07 milijarde evrov, na drugem in tretjem mestu so z nekaj pod milijardo evrov siri in svinjina.
Slovenska podjetja v Rusijo ne izvozijo veliko, pritisk na cene slovenskih proizvajalcev je pričakovati zaradi povečane ponudbe iz preostalih držav EU, ki so velike izvoznice v Rusijo in so jim ta vrata zdaj zaprta. »Kupci bodo v bistvu na slabšem, saj cene v trgovinah ne bodo padle, bodo pa prišli na trg manj kakovostni izdelki, denimo poljska ali avstrijska jabolka,« pravi Kuhar.
Za težave je na strani 420 milijonov evrov
Če za potrošnike ni pričakovati nižjih cen, pa zaradi embarga tudi ni pričakovati pretresov, ki bi jih zaradi stroškov pomoči občutil evropski ali domači proračun – in posredno državljani. Evropske kmetijske subvencije s takšnimi motnjami na trgu niso povezane. EU je ob lanski reformi skupne kmetijske politike namreč ustanovila poseben sklad za posredovanje v primeru motenj na trgu. V njemu je 420 milijonov evrov. Evropska komisija je ta teden že sporočila, da namerava iz sklada pomagati proizvajalcem breskev in nektarin, ki jih je zaradi embarga na trgu preveč. Odkupili naj bi deset odstotkov tega sadja (običajna zgornja meja je pet odstotkov) in ga brezplačno razdelili šolam, bolnišnicam in drugim ustanovam, kar bo EU stalo trideset milijonov evrov. O tej pomoči so sicer razmišljali že pred sankcijami Rusije, in sicer zaradi vremenskih vplivov.
A to je verjetno šele začetek težav na trgu. V četrtek so se zato v Bruslju sestali strokovnjaki za kmetijstvo iz vseh držav članic. Komisar za kmetijstvo Dacian Cioloş je dejal, da bo konkretnejše ukrepe napovedal v ponedeljek. Sestanka se je v imenu Slovenije udeležila generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tadeja Kvas Majer. Po njenih besedah so se na sestanku dogovorili, da bo evropska komisija ves čas v stikih s članicami, analizirala bo gibanje cen in stanje po sektorjih ter po potrebi sprejela ukrepe. Med mogočimi omenja spodbujanje umika izdelkov s trga, pospeševanje izvoza in skladiščenje izdelkov.
Država lahko omejeno pomaga sama
Evropska komisija je članicam, denimo močno prizadeti Latviji, tudi svetovala, naj proizvajalcem same pomagajo po tako imenovanem pravilu de minimis. Gre za pravilo, ki dovoljuje omejeno državno pomoč – ta je dovolj nizka, da po oceni EU ne izkrivlja konkurence na evropskem trgu. Za posameznika znaša največ 15.000 evrov za tri leta. »Na ministrstvu za kmetijstvo še nismo tako daleč, da bi sprejeli takšen ukrep. Ni še zaznati konkretnih težav, čeprav so že indici zlasti glede mleka, sadja in zelenjave. Po potrebi bomo ukrepali, a treba bo vedeti več, kot vemo v tem trenutku,« je dejala Tadeja Kvas Majer.
Po mnenju Kuharja posledice ruskega embarga in ukrepi za njihovo blažitev ne bodo takšni, da bi lahko imeli opaznejše makroekonomske posledice za Slovenijo, morda se lahko pojavijo le znotraj določenega sektorja. Po pravilu de minimis je država denimo pretekli teden napovedala pomoč čebelarjem zaradi izredno slabe letine. Vredna bo skupno 400.000 evrov, denar pa bo na voljo po prerazporeditvah v proračunu.
