Ko izbiramo rastlino za živo mejo, moramo vedeti, kako visoko naj ta sega. Ker rastejo nekatere rastline zelo počasi in ostanejo vedno bolj nizke (pušpan, kosteničevje), so primerne le za nizke žive meje. Odločitev, ali bo živa meja prosto rastoča ali strižena, je odvisna od tega, kako široka je lahko le-ta.
Različne grmovnice za prosto rastoče žive meje
V prosto rastočih živih mejah, ki so praviloma širše, lahko posadimo različne grmovnice, tako da je v vsakem obdobju katera od njih posebej zanimiva (različni časi cvetenja, jesenska obarvanost, zimzelena rastlina). Za strižene žive meje izberemo takšne vrste rastlin, ki dobro prenašajo obrezovanje. Vedeti moramo, da je z njimi več dela kot s prosto rastočimi.
Za enakomernejšo in gostejšo rast se priporoča vsaj dvakrat letno obrezovanje. Prvi rez naj bo ob koncu zime (sredina do konec februarja), drugi pa na začetku poletja (konec junija). Pri prvi obrežemo živo mejo na želeno višino in širino, druga rez je bolj šibek in z njim le popravimo obliko. Pri drugem rezu pustimo približno tretjino prirastka v tistem letu, kar zadostuje za dobro rast.
Striženje v obliki trapeza zaradi dostopa svetlobe
Žive meje strižemo v obliko trapeza, kajti le tako, da je živa meja na zgornjem delu ožja kot na spodnjem, bodo vsi listi dobili dovolj sončne svetlobe in veje ne bodo ogolele. Med izjeme pa sodijo zgodaj spomladi cvetoče grmovnice (forsitija), ki jih obrezujemo prvič šele po cvetenju. Če želimo z živo mejo preprečiti dostop neželenim obiskovalcem, posadimo bodeče rastline (japonski šipek, češmin, ognjeni trn).
K oskrbi živih mej sodijo poleg obrezovanja tudi dognojevanje z organskimi in mineralnimi gnojili, zalivanje mladih živih mej in starejših v času hudih suš ter zastiranje zemlje pod živo mejo.
Vir: www.arboretumvolcjipotok.si
