Kipar Jakov Brdar, javnosti nemara najbolj znan po svojih skulpturah Adam in Eva, Prometej ter Satir, ki stojijo na ljubljanskem Mesarskem mostu, je velike bronaste kipe Ona in On ter Kristus prvič razstavil v ljubljanski galeriji TR3 maja 2012. Nekaj mesecev zatem je omenjeni »par« s popačenima človeškima telesoma in ptičjima glavama krasil tudi mestece Komiža na hrvaškem otoku Vis, zdaj se je ponovno preselil v obmorski pas – na obzidje piranskega pomola, v bližnji cerkvi Marije Zdravja pa jima družbo dela že omenjeni kip Kristusa. »Zaradi mitološkega ozadja se mi je zdelo, da Ona in On sodita v Mediteran. Morje naredi najlepšo patino brona,« pojasnjuje Brdar.
Župnik za umetnost, ribiči ne
Projekt je idejno zasnovala Polona Senčar, direktorica turistične agencije Maona, ki se ukvarja predvsem s kulturnim turizmom. Trije Brdarjevi kipi so jo namreč na razstavi v galeriji TR3 globoko fascinirali, in ko je od umetnika pred kratkim izvedela, da jih skladišči na nekem vrtu, je takoj predlagala njihovo postavitev v Piranu. »Umetnina je brez vsake vrednosti, če ni na ogled,« je prepričana. Pristavlja pa še: »Z moderno umetnostjo smo želeli pokazati, da je Piran mesto, ki nekaj da na kulturo. Ti kipi bodo tukajšnjo kulturno ponudbo dvignili na še nekoliko višjo raven. Takšnih urbanih umetniških intervencij je po svetu ogromno.«
Pred samo postavitvijo se je nekoliko zapletlo le pri lokaciji. Medtem ko je piranski župnik Zorko Bajc takoj pokazal razumevanje za postavitev Kristusa v propadajoči cerkvi na Punti, so ribiči negodovali nad idejo, da bi Ona in On začasno stala na dveh pomolih, ki zapirata notranji piranski mandrač. Vendar umetnik zatrjuje, da je z novo lokacijo še bolj zadovoljen kot s tisto prvotno. »To bo neka drugačna začasna slika vhoda in izhoda iz Pirana,« pravi.
V popolni harmoniji z okoljem
Jakov Brdar – vsaj sodeč po izrazih ljudi, ki so doslej opazovali kipe – meni tudi, da je postavitev dobro uspela. »Upam, da bo pogled nanjo spremenil tok misli mimoidočih.« Tudi Senčarjeva potrjuje, da se je že v uri po sami postavitvi ob Njej in Njemu slikalo ogromno ljudi. »Meni se zdi, kot da bi bila ta kipa od vedno na tem mestu. Povsem sta v harmoniji z okoljem.« Še močnejše zlitje z okolico pa vidi v Kristusovem primeru: »Brdarjev Kristus niti ne leži niti ni stoječi križani, temveč vstaja. Ker cerkev Marije Zdravja propada in bi lahko nazaj vstala le z restavriranjem, gre za trdno simbolično povezavo.«
Brdar že zadnjih nekaj let ustvarja velikanske skulpture, pri čemer tudi trije v Piranu razstavljeni kipi niso izjeme. Ona je visoka 280, On 265 centimetrov, Kristus pa v dolžino meri 3,7 metra. Ker so uliti iz brona, so tudi izjemno težki, zaradi česar jih je bilo treba postavljati s pomočjo dvigala. Kipar pa še ne ve, kje bodo te skulpture stale, ko se bo razstava konec septembra sklenila. »Morda pa bo prišel v Piran kakšen bogat tujec, poizvedel, kdo je avtor, in jih kupil,« se pošali. Ob tem seveda poudari, da nikoli ne ustvarja po naročilu, temveč za lastno dušo.
