Jani Brajkovič zares nima sreče. Njegova kalvarija se je začela na Tour de France leta 2011, ko je bil prisiljen odstopiti v peti etapi zaradi zloma ključnice. In če so bili odstopi na dirki Po Baskiji 2012 (posledice padca v prvi etapi), na svetovnem prvenstvu in dirki po Lombardiji še razmeroma nedolžni, se je smola nakopičila v letu 2013. Znova odstop Belokranjca na dirki Po Baskiji (želodec), padec v šesti etapi Toura v Montpellieru (zadel v robnik, »luknja« v kolenu) in zaradi težav s prebavo odstop tudi na svetovnem prvenstvu v Firencah.
Letos je odnehal že prvi dan dirke Po Romandiji konec aprila, ko je s kolenom zadel v krmilo. Potem pa še bolj nesrečno šesti dan zanj zelo pomembnega italijanskega Gira, ko si je pred Monte Cassinom v hudem padcu pri 60 km/h zlomil komolec. Po vrnitvi je na državnem prvenstvu potožil, da ima težave tudi z živcem na roki.
Na še večjo smolo je padel ravno v obdobju, ko se je želel dokazati pred odhodom na špansko Vuelto, ki se začne v soboto 23. avgusta. Ob tem pa nima omembe vrednega dosežka, s katerim bi prepričal delodajalce, da ostaja cenjeno ime s ceste. Pogodba z ekipo Astana se mu izteče konec leta, prav to obdobje pa je najpomembnejše za zadnje prepričevanje delodajalcev. Kot je v nedeljo v Kranju pojasnil Borut Božič, ki prav tako še nima pogodbe, vendar bistveno boljše izhodišče zaradi dobrih dosežkov, se v ekipi Astana obeta veliko sprememb. To se je izkazalo že prvi dan uradnih objav podpisa novih pogodb, ki jih UCI za sezono 2015 odpira prvega avgusta, ko je Astana objavila podpis pogodb z Nizozemcem Larsom Boomom (Belkin), zmagovalcem tlakovane, etape »roubaix« na Touru, Špancem Luisem Leonom Sanchezom ter Italijanoma Rosejem in Malancarnom. Vse je zasenčil Peter Sagan z triletnim dogovorom z ekipo Tinkoff.
»Najbolj me boli nadlahtnica. Zdravnik pravi, da je samo mišica zatekla, kost naj bi bila cela. Upam, da bom lahko vozil naprej,« je Luka Mezgec opisal posledice spektakularnega padca 150 metrov pred ciljem 226 kilometrov dolge nedeljske etape 71. dirke Po Poljski v Bydgoszczu, ko se je pri 60 km/h ob zaključnem boju za etapno zmago zaletel v zaščitno ogrado, naredil preval čez kolo in takoj vstal. Včeraj je stisnil zobe in se kljub bolečinam v 234 kilometrov dolgi etapi v turbulentnem zaključku boril za drugo mesto. Zmago je ujel ubežnik Petr Vakoc (Omega Quick.step), ki je mlademu Čehu prinesla tudi rumeno majico.
»Roka me je ves dan zelo bolela, a le do zadnjih kilometrov, ko je adrenalin naredil svoje. Dva kilometra pred ciljem sem bil znova blizu ogradi, a sem se rešil z zaviranjem na 0. Takoj sem po radijski zvezi sporočil, naj kot lider sprinta Ramon, sam pa sem vse poskusil. Šlo mi je le za občutek, ne rezultat. S petdesete pozicije sem priletel naprej, več ni šlo. V nedeljo je bilo na tleh devetdeset odstotkov karavane. Meni je uspelo zvoziti vse ovinke, padel sem na ravnini pri največji hitrosti. Se mi je pa kolesar ekipe BMC opravičil za povzročitev padca,« je razložil Luka Mezgec.
