Eno večjih ovir za hitrejše in cenejše potovanje po vesolju predstavlja problem goriva. To bi se v prihodnje morda lahko spremenilo, če se izkaže, da rezultati Nasinih poskusov z »nemogočim pogonom« držijo vodo. Nasini znanstveniki so namreč uspeli ustvariti majhno količino pogona s pomočjo mikrovalov, ki so se odbijali znotraj posebnega kontejnerja brez tradicionalnega goriva. Če znanstvenikom rezultate uspe ponoviti na večji ravni, bi verjetno stali na pragu novega ultralahkega in hitrega vesoljskega pogona, ki bi razdaljo med Zemljo in Marsom premagal v nekaj tednih namesto nekaj mesecih. Še več, do nam najbližjega drugega sončnega sistema bi potovali samo še 30 let.
Nasin eksperiment je temeljil na modelu Cannae pogona, ki ga je izumil magister kemijskega inženirstva Guido Fetta v sklopu svojega podjetja Cannae, zato so znanstveniki še posebej pazljivi pri prehitrih napovedih, da tehnologija deluje. Kljub skepsi pa so jih rezultati na majhni ravni izredno presenetili. Ne samo, da je pogon deloval v testnem prototipu pogona, temveč je pogon ustvaril tudi kontrolni model, ki je bil narejen z namenom, da potiska ne bi ustvaril. Podobno tehnologijo kot je Cannae pogon, pa so pred časom za ustvarjanje majhnih količin potiska uspeli izkoristiti tudi kitajski in argentinski znanstveniki.
Nenavaden pogon deluje po zaslugi odbojev mikrovalov od sten nesimetričnega kontejnerja, zaradi česar pride od neenakosti pritiska sevanja, kar ustvarja potisk proti večjemu delu kontejnerja. Znanstveniki ne vedo točno, zakaj tovrsten pogon deluje, še posebej ker je pozitivne rezultate pokazal tudi tisti, ki je bil načrtno izdelan za neuspeh. Med možne razlage delovanja štejejo tudi interakcijo s kvantnim vakuumom, ki je najnižje možno energijsko stanje, a za podporo teoriji še niso uspeli zbrati veliko relevantnih dokazov.
