V raziskavo je bilo vključenih 5000 otrok, ki so bili razdeljeni v skupino, ki ni igrala video iger, in skupino, ki je nekaj ur na dan presedela pred ekrani med igranjem iger na konzolah Nintendo Wii in Sony Play Station ter računalnikom. »Mladi ljudje, ki so kakšno uro na dan igrali video ali računalniške igre, so bili bolj družabni od tistih, ki niso igrali iger, in tistih, ki so pred ekrani presedeli več kot tri ure,« so ugotovili raziskovalci.
»Mladi, ki so igre igrali eno uro na dan, so bili bolj zadovoljni s svojim življenjem. Prav tako naj bi imeli več prijateljev, manj čustvenih težav in so bili manj hiperaktivni kot otroci v drugih skupinah,« so še dodali.
V skupini, kjer so se video igram predajali od ene ure do treh ur, raziskovalci niso zaznali ne pozitivnih ne škodljivih učinkov. Tisti, ki so pred ekrani preživeli po več kot tri ure, pa so imeli negativne posledice, so ugotovili raziskovalci. Po njihovem mnenju so video igre celo boljše kot neaktivno preživljanje časa pred ekranom, kot je gledanje televizije. »Igre zahtevajo razmišljanje, raziskovanje, aktivno sprostitev in druženje z vrstniki. Tako kot igre, ki se jih otroci igrajo proč od ekranov, tudi video igre prispevajo k boljšemu počutju otrok,« so še dodali.
Preveč iger ima negativen vpliv
V raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Pediatrics, je bilo ocenjeno, da kar trije izmed štirih britanskih otrok in najstnikov igrajo video igre vsak dan. Skoraj ena tretjina jih pred ekrani preždi od ene do treh ur, od 10 do 15 odstotkov pa tudi več kot tri ure. Samo v skupini, kjer so pred ekrani presedeli več kot tri ure na dan, so znanstveniki opazili negativne posledice. »To je najbrž zato, ker zamujajo aktivnosti, ki bi jim pomagale razvijati določene sposobnosti, hkrati pa so pogosto izpostavljeni neprimernim vsebinam, namenjenim odraslim,« so pojasnili v raziskavi.
Kljub negativnim posledicam dolgotrajnega igranja iger pa so znanstveniki prepričani, da so te majhne v primerjavi s posledicami, ki jih na otroku pustijo drugi faktorji – na primer, ali otrok prihaja iz funkcionalne družine, kakšen je v šoli in ali prihaja iz izredno revnega okolja. Dr. Andrew Orzybylski, avtor raziskave, je pojasnil: »Povezava med dolgotrajnim igranjem video iger in težavnim vedenjem otroka je bolj šibka. Tudi pozitivna povezava med kratkotrajnim igranjem iger in boljšim počutjem otrok še ne pomeni, da video igre kot take pomagajo pri razvoju otroka.“
