Maksima Holding do nadaljnjega ostaja pod nadzorom poslovnih partnerjev in dolgoletnih prijateljev nekdanjega prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja. Ti za vodenje in nadziranje holdinga prejemajo visoke plače in nadomestila, čeprav Maksima Holding, z izjemo tega, da ima na sodišču odprtih več tožb, že leta praktično ne posluje več. Depoziti in denarna sredstva Maksime Holding se tako postopno pretapljajo v plače uprave in nadzornikov ter v žepe odvetnikov.

To se vsaj v kratkem očitno še ne bo spremenilo. Na roke jim gre tudi stečaj največje lastnice, družbe FB Investicij, po kateri je Bavčar obvladoval 78-odstotni delež Maksime Holdinga. Upnice FB Investicij, edinega premoženja propadle Bavčarjeve družbe, to je delnic Maksime Holding, ne želijo prevzeti nase, stečajna upraviteljica Tatjana Rupel pa jih ne more prodati. »Nobena od štirih upnic (NLB, Banka Celje, Factor banka in Gorenjska banka), ki imajo vpisano zastavno pravico na delnicah Maksime Holding, tega premoženja ni želela prevzeti,« je povedala Ruplova. Po neuradnih informacijah je delnice želela prevzeti zgolj Factor banka, a ji to onemogoča prevzemna zakonodaja, saj bi morala po preknjižbi delnic objaviti tudi javno prevzemno ponudbo za Maksimo Holding.

Še preden je banke pozvala, naj prevzamejo delnice in s tem omogočijo zaključek stečajnega postopka v FB Investicijah, je Ruplova kupca poskušala najti z zbiranjem ponudb. A se je poskus izjalovil. Najvišjo zavezujočo ponudbo v višini vsega 1000 evrov je oddala družba Magelan Aljoše Seljaka, medtem ko je družba Maritek stečajnega upravitelja Uroša Lavrenčiča oddala nezavezujočo ponudbo v višini 50.000 evrov. Nobene od ponudb Ruplova ni mogla sprejeti, saj bi pred tem morala dobiti cenitveno poročilo, ki bi upravičevalo sprejem tako nizkih ponudb.

Toda cenitve Ruplova sploh ne more naročiti. V stečajni masi je namreč poleg delnic Maksime Holding ostalo vsega deset evrov, medtem ko so upniki skupaj prijavili za kar 25 milijonov evrov terjatev (od tega Bavčar za 8,6 milijona evrov). Na drugi strani je imela Maksima Holding konec marca za skoraj devet milijonov evrov premoženja in nobenih najetih posojil. Toda nad njo še vedno visi večmilijonsko potencialno breme, povezano s številnimi tožbami upnikov. Višje sodišče je tako v začetku leta dosodilo, da mora družbam iz skupine NFD plačati več kot deset milijonov evrov odškodnine, vendar so v Maksimi Holding vložili zahtevo za revizijo, dosojene odškodnine pa še vedno niso poravnali.

Zdajšnje razmere so verjetno še najbolj po godu predsedniku uprave in nekdanjemu načelniku oddelka za finance Mestne občine Ljubljana Stevu Lekiću, ki je lani za vodenje Maksime Holding prejel nekaj več kot 90.000 evrov bruto. Donosno je nadziranje holdinga tudi za Bavčarjeve dolgoletne prijatelje in sodelavce Bojana Finka, Igorja Omerzo in Damjana Mihevca. Fink je namreč kot nadzornik Maksime Holding med letoma 2011 in 2013 prejel 81.000 evrov, Omerza slabih 46.000 in Mihevc 42.000 evrov bruto. Še bistveno več so v zadnjih letih prejeli različni odvetniki in svetovalci, ki jih zaradi tožb proti bankam in ostalim upnikom plačuje Maksima Holding. Samo za stroške zunanjih pravnih storitev je od leta 2011 Maksima Holding plačala že okoli 1,05 milijona evrov, za stroške dela pa še dodatnih 640.000 evrov. Za to je holding doslej porabil že velik del denarnih sredstev, ki jih je imel na računu in ki so se v dobrih dveh letih znižala s skoraj treh milijonov evrov, na le še slabih 1,3 milijona evrov.

Čeprav bi morala biti ena od ključnih nalog stečajnega upravitelja zaščita premoženja, Ruplova nadzornikov Maksime Holding na skupščini, ki je napovedana za 27. avgusta, ne namerava zamenjati. »Lahko bi zahtevala menjavo članov nadzornega sveta, a s kom naj jih zamenjam,« je dejala. Sklic skupščine Maksime Holding in menjavo nadzornikov je od nje sicer že marca zahtevala izredna uprava Factor banke, vendar Ruplova njene zahteve ni upoštevala.