Potem ko je odvetniška družba Matoz v imenu pravnomočno obsojenega Janeza Janše okrajnemu sodišču nakazala 37.000 evrov, kolikor znaša denarna kazen v zadevi Patria, se odpira marsikatero vprašanje: kdo lahko v imenu obsojenca sploh poravna denarno kazen, ali sodišče lahko preveri, kdo v imenu obsojenca plača denarno kazen, in ali je sodišče kdaj obvestilo organe odkrivanja in pregona, če je prišlo do suma nakazila denarja sumljivega izvora. In ne nazadnje, kakšen je sploh pomen in učinek denarne kazni, če jo lahko v imenu obsojenca plača nekdo drug. Še posebej v primeru, če gre za tako imenovano javno osebo.
»Pomembno je, da se znesek in sklic ujemata«
»Sodišče pri prejetem plačilu denarne kazni ne preverja plačnika. Pomembno je, da se znesek in sklic ujemata. Doslej še ni prišlo do suma nakazila denarja sumljivega izvora,« so nam pojasnili na ljubljanskem okrajnem sodišču, kjer je bila izrečena kazen v zadevi Patria. V zadnjih petih letih je bilo sicer na tem sodišču vplačanih za dobrih 420.000 evrov denarnih kazni. Na pravosodnem ministrstvu ob tem dodajajo, da v primeru, ko obsojenec denarno kazen plača prostovoljno, zakon ne določa, kdo jo v njegovem imenu lahko plača. »Za primere, ko denarna kazen ni plačana, pa zakon o izvrševanju kazenskih sankcij določa način njene prisilne izterjave. V takem primeru se prisilna izterjava torej opravi zoper obsojenca,« še poudarjajo na ministrstvu.
Sodišče izreče denarno kazen, če je kot glavna ali stranska kazen predpisana ob konkretnem kaznivem dejanju. Za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, pa sme sodišče denarno kazen kot stransko izreči tudi, kadar z zakonom ni predpisana ali kadar je z zakonom predpisano, da bo storilec kaznovan z zaporom ali denarno kaznijo, sodišče pa kot glavno kazen izreče zapor. Matjaž Ambrož s katedre za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti poudarja, da denarne kazni delujejo v prvi vrsti preventivno. »Ker gre pri koristoljubno motiviranih dejanjih sicer za urejene osebe, ki pa so pohlepne, se pri njih denarna kazen bolj obnese kot zapor,« dodaja. Ob tem še pojasnjuje, da denarne kazni v sodnih postopkih dobivajo vse večji pomen v tujini, medtem ko so pri nas izrečene v manjšem obsegu: v Nemčiji naj bi jih tako izrekli v 60 odstotkih primerov, medtem ko pri nas še pred kratkim niso bistveno presegale petih odstotkov.
Dari Južna poskrbel za rekordno leto
Se pa očitno razmere tudi pri nas spreminjajo. Na ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo na primer letos samo do avgusta vplačanih za skorajda 80.000 evrov denarnih kazni, kar je že več kot v posameznih preteklih letih. Podatki, ki smo jih pridobili na ljubljanskem okrožnem sodišču, pa razkrivajo, da je bilo v zadnjih petih letih (brez letošnjega leta) vplačanih za dobrih 900.000 evrov denarnih kazni, medtem ko so terjatve ob koncu lanskega leta skupaj znašale dobre tri milijone evrov. Ob tem je treba zapisati, da se kar 2,3 milijona evrov terjatev nanaša na lansko leto, ko je sodišče izreklo nekaj zelo visokih denarnih kazni: Dariju Južni je na primer prisodilo plačilo rekordne stranske denarne kazni v višini 1,3 milijona evrov, Roku Snežiču in Nenadu Đukiću pa skupno 300 tisočakov.
Ambrož ob tem omenja različne učinke izrekanja denarnih kazni. Za nekatera kazniva dejanja so po njegovih besedah tovrstne kazni, ki polnijo tudi državni proračun, primernejše od zapora, vendar hkrati opozarja tudi na nevarnost, da bodo prizadele družino obsojenca. Posebno poglavje pa so seveda tudi vplivni državljani, za katere lahko kazen poravna nekdo v njihovem imenu. V tem primeru izrečena kazen obsojenca ne prizadene.
