»E-uprava je za uporabnike srednjih let in starejše popolnoma neuporabna. Je nepraktična, prenatrpana in ekstremno nepregledna,« je ogorčena naša bralka. Ženska, recimo ji Marija, je imela veliko težav že pri registraciji v sistem. »Prebrati sem morala goro nerazumljivih pravil in opisov postopkov, vse skupaj kopirati v urejevalnik besedila, da sem lahko sledila, saj se strani sproti zapirajo. Še večje težave sem imela pri pridobitvi elektronskega podpisa in digitalnega potrdila. Ko sem vse to končno naredila, sem želela dobiti še e-kartico in pri tem znova porabila več ur časa, saj ni bilo nikjer razloženo, da je to urejeno že ob registraciji,« se pritožuje Marija, ki je še posebno jezna, ker ji je kontrolorka na davčni upravi (Durs) dejala, da e-kartice sama ne bo znala pridobiti, in ji je v ta namen posredovala dve telefonski številki oseb, ki pa za to sploh nista bili zadolženi.

Marija je nad odnosom zaposlenih nasploh močno razočarana. »Večina je izjemno neprijazna. Če hočeš kaj izvedeti, moraš vsako besedo izvleči iz njih, informacije so preskope, vodijo te le do neke točke, potem pa, ko se spet zalomi, moraš poklicati znova. Ni čudno, da ljudje obupajo in te stvari raje urejajo osebno,« pravi.

Najbolj zaostajamo pri e-zdravstvu

Mirko Vintar, predstojnik raziskovalnega centra in inštituta za informatizacijo uprave na fakulteti za upravo, pravi, da so pritožbe občanke povsem utemeljene. »Portal e-uprava je bil vzpostavljen že pred več kot desetimi leti, v tem času pa razen dveh manjših prenov ni doživel nobene temeljite rekonstrukcije. Zato je danes povsem zastarel,« ugotavlja Vintar.

Najnovejša evropska raziskava o kakovosti in prijaznosti elektronskih storitev Capgemini 2014, ki je bila objavljena maja letos, slovensko e-upravo uvršča na 14. mesto v Evropi, kar je velik padec v primerjavi z letom 2007, ko smo bili uvrščeni celo na drugo mesto. »Do tedaj smo v skladu z našim gospodarskim razcvetom zelo naglo napredovali. Bili smo celo nekakšna zvezda v informatizaciji državne uprave, od tedaj pa je naš blišč zelo zbledel.«

Vintar pravi, da najbolj capljamo za drugimi na področju e-zdravstva, kjer so v svetu v zadnjih 10, 15 letih naredili izjemen razvoj. »Začeli smo zelo dobro, že pred letom 2000 smo vpeljali elektronsko zdravstveno izkaznico in bili prva država v Evropi, kjer je postala uporabna za vse zavezance. Na žalost se od tedaj ni naredilo praktično nič. Po neki raziskavi, ki smo jo izvedli pred nekaj leti, smo glede razvitosti e-zdravstva v vseh kazalnikih povsem na repu,« pojasnjuje Vintar. V nasprotju z večino evropskih držav tako še vedno nimamo niti elektronskih receptov, niti centralnega elektronskega zdravstvenega kartona, v katerega bi se vpisovale diagnoze in bi bil na vpogled vsakemu zdravniku, niti elektronskega naročanja pri zdravnikih.

Po oceni Mirka Vintarja, predstojnika Raziskovalnega centra in Inštituta za informatizacijo uprave na Fakulteti za upravo, močno zaostajamo tudi glede e-demokracije, torej uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij v politiki, kjer smo v spodnji tretjini EU, prav tako pri elektronskem javnem naročanju. »Po tem, ko je evropska komisija že leta 2007 izdala posebno direktivo, ki zavezuje države članice, da vzpostavijo poseben sistem e-naročanja, smo sicer dosegli neko elementarno raven, a daleč od tega, da bi tako kot v razvitejših evropskih državah lahko na portalu spremljali celoten proces – od objave javnega naročila do izbora najboljšega ponudnika, sklepanja pogodb, izvajanja plačil in spremljanja izvedbe.«

Poleg gospodarske krize, ki je oklestila proračunske vire, je za Vintarja ključni problem v nenehnih organizacijskih spremembah. »Vse od začetka 90. let prejšnjega stoletja je za to področje skrbel center vlade za informatiko, s čimer je bilo centralizirano strateško načrtovanje, razvoj, spremljanje, naročanje in finance. Leta 2004 pa je Janševa vlada ta center ukinila in vse dejavnosti razpršila po ministrstvih. Stroka je povsem enotna, da je bila to velika napaka. Že tako ali tako je stiska z denarjem, zdaj pa se ga zaradi te razpršenosti še slabo upravlja,« je ogorčen Vintar. Naj ob tem dodamo, da so skupni stroški državne informatike od leta 2007 do 2012 zaradi varčevanja padli z dobrih 112 na nekaj več kot 86 milijonov evrov.

Nov portal že prihodnje leto?

Na ministrstvu za notranje zadeve, kjer priznavajo, da je državni portal potreben celovite vsebinske in tehnološke posodobitve, pravijo, da se je prenova začela avgusta lani, nov portal pa naj bi bil na voljo predvidoma v začetku prihodnjega leta. Kot zagotavljajo, bodo storitve tokrat predstavljene veliko bolj enostavno, razumljivo ter prijazno in bodo uporabnika vodile skozi celoten postopek. Za najpogosteje uporabljane zadeve naj bi pripravili tudi vodiče, ki bodo uporabnika s pomočjo preprostih vprašanj pripeljali do aktivnosti, ki jih mora opraviti.

Tako kot Vintar tudi na ministrstvu ugotavljajo, da je največji problem slovenske državne informatike odsotnost celovite strategije ter enotnih standardov in operativnih modelov, zaradi česar prihaja do parcialnih rešitev in slabšega ekonomskega učinka. Zato je, kot pravijo, vlada januarja letos potrdila izhodišča za prenovo državne informatike, na podlagi katerih je ministrstvo pripravilo analizo stanja in načrt prenove ter operativni program ukrepov z opredelitvijo prioritet in možnostjo uvedbe sodobnih poslovnih modelov in rešitev.

V omenjenem gradivu je predlagana centralizacija infrastrukture in ponovna ustanovitev vladne službe za informatiko. Med ključnimi cilji navajajo tudi znižanje stroškov in odpravo odvisnosti od tako imenovanih »dvornih« dobaviteljev IT-opreme in storitev. Predlog, ki ga vlada zaradi opravljanja tekočih poslov še ni obravnavala, predvideva, da bi s centralizacijo nabave in vzpostavitvijo nadzora nad porabo dosegli določene prihranke že prihodnje leto.

E-upravo uporablja le polovica državljanov

Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je spletne strani javnih ustanov (ministrstev, upravnih enot, občin, zdravstvenih zavodov, fakultet, knjižnic...) lani za zasebne namene uporabljalo zgolj 51 odstotkov oseb. Uporabniki so, kot kaže statistika, večinoma mlajše in bolj izobražene osebe, pri čemer jih največ, okoli 40 odstotkov, uporablja spletne strani knjižnic in spletne strani v zvezi z odmero dohodnine. Četrtina na spletu uporablja postopke za uveljavljanje pravic s področja socialnega varstva in spletne strani fakultet za vpis v visokošolsko izobraževanje, zgolj 12 odstotkov pa glede osebnih dokumentov ali izpiskov iz matičnih registrov.

Največ, skoraj petina uporabnikov se po podatkih Sursa pritožuje, da so na spletu dobili pomanjkljive, nejasne ali zastarele informacije, 16 odstotkov jih je naletelo na tehnično okvaro spletne strani, 13 odstotkov pa ni našlo navodil ali podatkov za tehnično pomoč.

Javna uprava Informacijski sistem