Koalicijske stranke so se včeraj odločile, da ne bodo za vsako ceno hitele z imenovanjem kandidata oziroma kandidatke za evropskega komisarja. Če bi se v prihodnjih dneh o njem vendarle uskladili tudi z najverjetnejšim mandatarjem Mirom Cerarjem, pa bi njegovo ime v Bruselj poslala še odhajajoča vlada Alenke Bratušek. Toda premierka pravi: »Od Cerarja nisem dobila nobenega predloga za komisarja, razen tega, da se odločanje o njem zamakne. In to željo sem izpolnila. Evropa od nas pričakuje, da bomo ime kandidata predlagali do konca julija, in če bo Slovenija tista, ki bo ovirala delo evropske komisije, to ne bo zaradi Alenke Bratušek.«
Komisarski trojček ni več v igri
Alenka Bratušek na včerajšnji novinarski konferenci po seji vlade ni mogla skriti razočaranja nad dejstvom, da kandidata za novega slovenskega komisarja še ni. Tako v njeni kot tudi v drugih koalicijskih strankah so nam potrdili, da bi ta položaj z največjim veseljem zasedla sama, vendar se konkretnim vprašanjem v zvezi s tem dosledno izmika. »Ni pomembno, kaj si želi Alenka Bratušek. Pomembne bi morale biti predvsem izkušnje, tako strokovne kot politične. Cerarju bom zato predlagala, da nehamo govoriti o tem, da za funkcijo komisarja ni treba imeti političnih izkušenj. Še kako jih je treba imeti,« je dejala včeraj in vodo speljala na svoj mlin tudi s tole opazko: »Vse države članice v Bruselj pošiljajo svoje bivše ministre ali predsednike vlad.« Da to drži, je razvidno tudi iz naše grafike, v kateri predstavljamo komisarske kandidate drugih držav in podatke o njihovi politični preteklosti.
Koalicijske partnerice so včeraj opustile tudi zamisel, da bi v Bruselj poslale imena treh kandidatov (poleg Alenke Bratušek in nekoga, ki bi ga predlagal Cerar, še stalnega predstavnika Slovenije pri EU Rada Genoria, ki pa nam je včeraj znova zatrdil, da ga še vedno ni nihče povprašal, ali bi ga ta položaj sploh zanimal), če se ne bi uskladile zgolj o enem. »Danes smo se dogovorili, da skušamo najti skupnega kandidata, če dogovora ne bo, bo o tem odločala nova vlada,« je včeraj pojasnila Alenka Bratušek.
Kaj lahko evropski komisar dobrega stori za Slovenijo?
Ob imenovanju evropskega komisarja se je razprava v Sloveniji začela vrteti tudi okoli vprašanja, kako bo slovenski komisar zastopal državne interese v Bruslju. Kar več potencialnih kandidatov je opozarjalo, da želijo kot komisarji delovati za dobro Slovenije. V bruseljskih diplomatskih krogih so nam zatrdili, da so takšne obljube, češ da bo nekdo skrbel za slovenske nacionalne interese v komisiji, zgolj populistična retorika, ki jo Slovenci pač radi slišimo. Kaj torej lahko evropski komisar dobrega stori za Slovenijo?
Kratka učna ura iz zasledovanja nacionalnih interesov v bruseljskem institucionalnem mozaiku gre nekako takole: države članice so tiste, ki morajo primarno poskrbeti za svoje interese. To storijo s pomočjo predsednikov vlad, resornih ministrstev in s stalnimi predstavništvi nacionalnih držav v Bruslju, slovenski lobistični glas pa lahko predstavljajo tudi evropski poslanci. Na zasedanjih evropskega sveta, kjer se redno sestajajo predsedniki vlad, ti sprejemajo najpomembnejše odločitve. Tako na njih kot na zasedanjih posameznih resornih ministrov (tako imenovanih svetih ministrov) se morajo države primarno postaviti za svoje interese.
Evropski komisar iz posamezne države članice je v precej drugačnem pravnem in institucionalnem položaju kot predstavniki države. Delovati mora neodvisno, v dobro vse Evropske unije in ne zgolj ene (svoje) države članice. Pred sodiščem Evropske unije v Luksemburgu mora namreč komisarska ekipa priseči, da pri svojem delu ne bo sprejemala nikakršnih navodil držav, ki so jih imenovale v komisijo. Če bi kdo kršil ta določila, ga lahko doleti razrešitev in obtožba pred sodiščem.
