Za vpis na dodiplomske in enovite magistrske študije na javnih in koncesioniranih zavodih se je v prvem roku prijavilo 16.398 kandidatov ali kar 2262 manj kot lani, sprejeli pa so 11.947 kandidatov (lani 13.201) ali 72,8 odstotka vseh, je včeraj sporočilo ministrstvo za izobraževanje. Število sprejetih je letos v absolutnem smislu nižje, v relativnem pa višje, saj je delež sprejetih glede na oddane prijave višji za dobra 2 odstotka.
Najvišji delež sprejetih – glede na prijave – ima mariborska univerza, sledita ji ljubljanska in primorska. Mnogi kandidati so bili o izbiri po pošti obveščeni že včeraj, preostali bodo pismo pristojne vpisne službe dobili do petka. Kandidati, ki niso izbrali dovolj točk za nobeno od navedenih vpisnih želja, lahko oddajo tako imenovano drugo prijavo, in sicer prek spletnega portala eVŠ (http://portal.evs.gov.si/prijava). Drugi prijavni rok bo potekal od 22. do 29. avgusta, prosta mesta pa bodo objavljena na omenjenem spletnem portalu. Poleg kandidatov, ki se jim v prvem roku ni uresničila nobena vpisna želja, lahko drugo prijavo oddajo tudi kandidati, ki niso poslali še nobene prijave, in tudi že sprejeti kandidati, slednji le v primeru, če imajo za to upravičen razlog (če jih je doletel nepredvidljiv zunanji dogodek, ki ga niso mogli preprečiti...)
Vpis so tudi letos omejili na šolah, za katere vlada tradicionalno veliko povpraševanje, na primer vse tri akademije. Rekordno visok vpisni prag – absolutno najvišji na vseh treh univerzah – so morali preskočiti kandidati za študij filmske in televizijske režije. Zbrati so morali kar 96,79 točke od 100 možnih. (Prijavilo se je 29 kandidatov, sprejeli so 4.)
Fizioterapija nedostopna gimnazijcem
Drugi najvišji točkovni prag so morali prestopiti kandidati za visokošolski študij fizioterapije, ki so morali z ocenami v šoli in pri maturi zbrati kar 94,9 točke. Ker se v ta program lahko vpisujejo tako maturanti poklicne kot splošne mature, ki je precej zahtevnejša od prve, gimnazijci mnogo težje zberejo dovolj točk za vpis. Na zdravstveni fakulteti, kjer izvajajo ta študij in kjer so do izbirnega postopka zelo kritični, so nam včeraj na našo prošnjo izračunali, da gimnazijec, ki bi na maturi dosegel nadpovprečnih 24 točk, v zadnjih v dveh letnikih bi bil odličen, odlično pa bi dobil tudi pri zahtevanem izbirnem predmetu, ne bi mogel študirati fizioterapije, saj bi zbral »le« 94,6 točke.
Visoko število točk je bilo treba zbrati tudi za vpis v programe babištvo (93 točk), radiološka tehnologija (90,6 točke), zdravstvena nega (82 točk). Tako kot vsako leto je vpis omejen na biokemiji (potrebnih kar 93,48 točke), logopediji in surdopedagogiki (92,5 točke), psihologiji (91 točk), medicini (90,4 točke), farmaciji, veterini, mikrobiologiji, biotehnologiji, arhitekturi, japonologiji, predšolski vzgoji... Na Fakulteti za družbene vede je bilo treba največ točk zbrati za študij mednarodnih odnosov, novinarstva in tržnega komuniciranja. Kar 81 točk je bilo treba zbrati tudi za relativno nov univerzitetni študij »multimedije«, ki poteka na fakultetah za elektrotehniko ter za računalništvo in informatiko.
Za mariborsko medicino komaj kaj manj točk kot za ljubljansko
Na mariborski univerzi je največ točk potrebnih za študij medicine – 88,55 ali komaj kaj manj kot v Ljubljani. Oblegane so tudi psihologija, predšolska vzgoja in zdravstvena nega, za študij prava pa ni bilo omejitve. Na primorski univerzi so letos, za razliko od lani, omejene vse smeri na Turistici, visok prag pa je bilo treba prestopiti v nekaterih smereh na Fakulteti za vede o zdravju, na pedagoški (predšolska vzgoja) in na fakulteti za dizajn.
Za humanistiko se zdi, da so njeni zlati časi v zatonu. V večini smeri ni omejitve. Za enopredmetni antični in humanistični študij na FF UL se je prijavil en sam kandidat, za dvopredmetne teološke študije v Mariboru pa nihče...
