Taborišče zapadno od Ključevnika.

Nedelja. Ležimo in čakamo, kaj bo z nami. Zavzamemo – defenzivo! Dež. Ležišče v stelji (praproti) in bolj planinski travi (me spominja na pašnike v Fari). Taborišče ponoči posebno lepo; samo zavest, kaj bo – moti. Male vasice v bližini, še bolj revne, ko v Srbiji. Tam povsod rakija, tu je ni dobiti; tudi sliv bolj malo; tam si je vsak nagrabil, tu je strogo prepovedano, tu se mora vse plačati in še dobiti ni. Vojaki so kakor volcje, vsi izstradani, upala lica, vse se pritožuje, da niso prav jedli skoro cel teden. Pri kompaniji je Engler komandant, jaz njegov namestnik! Pavlović njegov in moj sluga. Pogovarjam se z njim: je kmet, priden. Spomini nazaj: mrtveci ob potih, drob živine, orožje itd. Velikanski smrad. Nekaj kruha ljudje že dobili; tudi mesa, samo kuhati ni mogoče, ker nimajo kotlov. Oficirji izborno kosilo in večerjo pri »mizi in pod streho«. Zopet enega sami po nesreči ubili.

24. avgusta

Razna ugibanja, kam in kedaj. Se malo okrepčali, dober kruh. Domačini zelo drago prodajajo. Nič dela, samo počitek; jedli kakor veliki.

25. avgusta

Dobro se hranimo, počivamo, spimo, kadimo, igramo tudi na karte. Vojni kurat!

26. avgusta

Prebiramo pošto, staro 14 dni, razpoloženje dobro, vreme lepo, hrane dosti. Na vse strani pisal.

27. avgusta

Pri 15. komp. enega frajtarja vsled nepokorščine ustrelili.

28. avgusta

Pomaknili se malo dalje južno proti Drini, da za slučaj, če hočejo Srbi čez reko, takoj posežemo v boj. Tabanci in Kozluk.

29. avgusta

Že pred 4h vstali, menda, ker se je pričakovalo, da navali sovražnik. Pust kraj, revščina; dosti slabeje ko v Srbiji. Nov stotnik s hrv. trobojnico!

30. avgusta

Ob 7h odhod čez drn in strn v novo ležišče. Velika vročina, ni bilo nič dobiti. Do 3h pop. kolovratili, ne da bi prišli dosti dalje. 7. in 8. komp. »Vrela potok« drugi dve komp. od bat. šli v Branjevo. Večerjali pri domobrancih 28, ki so tam ravno že imeli izkopane jame. Pri njih moj star znanec profesor Kovać iz Požege. Postregli nam s kavo in čajem. Prenočil v šatoru.

31. avgusta

Ob 7 zj. šel s patrolo 5 mož po poti ob Drini kot »zveza« (»Verbindung«) k 1. bat.. Ob Drini – točka (Kote) 146. zadel na domobr. častnike (Kalm, Vladisavljević, Leorić, Glesinger – carinski uradnik v Trstu). Neverjetno uljudni, me obdarili s cigaretami, cigarami. Švarmlinije v jarkih. Ob Drini baje smrdi iz one strani po gnilobi. Pri komp. zaklali vola; nov stotnik sploh zelo skrbi za moštvo. Proti mraku igrali karte in še zvečer pri luči. Ravno se ulegli, pa začelo silno pokati ob Drini. Smo bili alarmirani, pa nič hudega. Neki sluga omenil: »Kaj naredimo s piščanci, ki jih imamo s seboj, ako nas pred sovražnikom izdajo.« So sploh dovtipni. Sedeli v šatoru, mesečina, murni. Krasno vreme, ognji nekaj posebno zanimivega.

1. septembra

Nas izmenjal 3. bat., mi odšli k bat. v Branjevo čez Turški Šepak, kjer je naš štab. Vse skupaj je ena latrina: smrad. Na poti do Branjeva vidimo, kaj so za časa našega umikanje naredile srbske granate, velikanske jame. V Br. samem veliki kosi od granat. Ljudstvo je bilo za nekaj časa zbežalo. Po noči sem spal na nosilnici (»Tragbähre«) in čakal na alarm. Po noči pripeljali enega od 8. komp, ki bi bil kmalu umrl. Slučaj tifusa. Tu velika draginja.

2. septembra

Prebiram karte vojakov. Pišejo lepo, enostavno, vidi se skrb družinskih očetov. Dosti jih začenja: »Faljen Isus i Marija!« Vera! Tu včeraj pop. spal pri nekih Švabih, kjer je precej snage, pridnosti. Pri naših in pri domobrancih videl marsikateri spominek od Srbov: orožje, pase, kape, plašče, gumbe od ruskih plaščev. Naši tudi zaplenili dosti trena, konj, volov in najbrž še več tam pustili. (52. polk dobil odlikovanje; srebrno hrabrostno medaljo.) Harmonika pri ofic. menaži. Po kosilu dobil s ½ komp. povelje na stražo k Drini, kjer je vse izkopano za obrambo.

3. septembra

Po noči bil z Velikanovićem v okopih; vse lepo pripravljeno; celo blazina je v ofic. stanu. Okrog 9h prišel stotnik vizitirat: krasen pogled na Drino iz višine naših okopov. Turčin nam prinesel sliv, zjutraj tudi mleka. Eno steklenico vojak razlil, ker ni znal »mleka« kuhati. Pri tej priliki opazil »spoštovanje« vojakov do predpostavljenih; sploh zanikernost Srijemcev: naše dobro ljudstvo! Pekli koruzo, kuhali slive, krompir; iz bližnje hiše ob cesti dobili dosti kave. Ob 3h pop. prišel domov, dobil ½ litra vina pri komp. Prišlo telefon. poročilo o ruskem porazu pri Lvovu. To se je takoj razglasilo kompanijam. Veliko navdušenje, »živio«, posebno, ker je bil Auffenberg naš polkovni komandant. Srbi dop. streljali na naš aeroplan. Dobil »Slovenca«. Sploh dobro na nosilnicah.

4. septembra

Slaba kava, ker slabo mleko. Švabi sploh zelo odirajo moštvo, tako da bi bilo treba postopati proti ponarejalcem kazensko. Tudi pri manevrih so Švabi proti vojaštvu najbolj neuljudni: pri nas dajo ljudje vse. Čital »Slovenca«; ima precej dobra poročila; pri Hrvatih dober vtis, ker piše toliko o njih junaštvu.

5. septembra

Določile so se cene živil. Sedaj naenkrat noče nihče nič prodati. Vsak dan popoldan kartamo. Kravs je užaljen zaradi »preiskave«. Zvečer šel kot komandant oddelka na obrambo topov (»Geschützbedeckung«) k težkim havbicam, kjer sem bil zelo prijazno sprejet. Okopi za obrambo nekaj posebnega. Po noči je bila mala bitka ob Drini.

6. septembra

Nedelja. Cel dan gromenje topov, kakor bi bilo »žegnanje«. Naši začeli ob 4 pop. s težkimi topovi, vendar nismo mogli opaziti posebnega učinka. Položaj precej resen. Težke srbske granate udarjale tudi v Branjevo, 50 korakov za nami. Zvečer cela naša in 8. komp. na Drini. Pavlović: plašč, mrzlo, skoro nič spal. Točno ob 12 močno streljanje ob Drini pri sosednjih stražah kakor prejšnjo noč. »Hotel« ob Drini; Čeh lt. Kaiser – srbske noklice. Stotnik Zechl se poslovi, ker je prišel stotnik Biergotsch, ki je bil zelo vesel, da me je videl živega, bil je namreč trdno prepričan, da sem mrtev. Ob ½ 6h zj. se vrnil.

7. septembra

Dopoldan poskušal spati, pa ni šlo, ker prehudo grmenje tonov. Granate udarjajo levo in desno nas; na sredi ceste. Izvemo, da so 18. avgusta od 8. kora sramotno vrgli vse proč, še puške, bili poraženi. Dovtip preprostega infanterista, ki je bil v najhujšem ognju in celo rešil strojno puško, četudi pred njim padla korporal in frajter: »Onadva sta padla, ker sta pametna; jaz - pa neumen.« Cel dan grmenje. Zvečer nekaj časa kot »Geschützbedeckung«; tam okopi zelo poškodovani; kilo težki kosi leže okrog. Kmalu nas prišli izmenjat ogrski domobranci. Z njimi sedeli precej časa pri mizi; večina niti nemškega ne zna; nekaj drugega so hrvatski domobranci. »Naši« (srbski) streli. Rumeni, majčkeni fantje jokali, ko je tako grozno pokalo.

8. septembra

Ob 5h zjutraj začeli kolovratiti dalje proti Zvorniku; baje se snuje zopet napad. Med potjo počivali, vendar je bil marš zelo naporen. Jaz bil zaspan, da sem kar stoje spal. (3 noči skoraj nič spanja). Okrog 12 po noči prišli v ležišče Petkovci (?). Ljudje so tu šele dobili menažo, ki smo jo kuhali v odmoru.

Prihodnjič: Hrvatje zelo strahopetni, Srbi zelo hrabri.