V prihodnjih dneh bodo volilne rezultate analizirali še organi DL in SLS, ki sta, kot sedaj kaže, ostali zunaj parlamenta. SLS sicer le za las, zato bo njihov morebitni vstop v DZ torej dokončno znan po preštetih glasovih iz tujine. Te bo Državna volilna komisija začela šteti v ponedeljek, neuradni dokončni izidi pa bodo predvidoma znani šele v torek.
Do objave teh rezultatov tudi ni pričakovati posebnih srečanj na temo nove koalicije. Cerar je namreč pred nekaj dnevi po srečanju s predsednikom republike Borutom Pahorjem dejal, da želi z uradnimi pogovori za sestavo koalicije počakati še do objave glasov iz tujine, ko bo torej dokončno jasno tudi, ali se je SLS uvrstila v parlament ali ne.
Obrise nove koalicije pričakovati do konca meseca
V SMC so sicer tako glede oblikovanja koalicije kot glede morebitnih novih ministrov še zelo zadržani in pravijo, da je treba še počakati. Tako tudi ne odgovarjajo na različna ugibanja medijev o tem, ki so v zadnjih dneh pospešeno objavljali različna imena možnih članov nove vlade od Milojke Kolar, Bojana Dobovška, Mitje Gasparija in Mojmirja Mraka, Rajka Pirnata, Simone Kustec Lipicer in Milana Brgleza.
Najverjetnejši novi mandatar Cerar sicer pričakuje, da bo do ustanovne seje DZ, ki jo bo predsednik Pahor verjetno sklical za 1. avgusta, že znani obrisi nove koalicije. Pahor namerava v približno sedmih dneh po ustanovni seji DZ opraviti posvetovanja z vodji poslanskih skupin glede predloga za mandatarja.
V igri niso le leve in levosredinske stranke, pač pa sodelovanja v koaliciji ne izključuje niti pomladna NSi, za katero so, kot navajajo, vse možnosti odprte. Je pa že pred formalnimi pogovori za koalicijo na svoje zahteve opozorila SD, v kateri poudarjajo, da se tudi opozicijske drže ne bojijo.
Cerar je sicer dejal, da si želi mavrično koalicijo, a je opozoril tudi na to, da mora biti koalicija čvrsta. Za takšno bi bilo premalo, če bi jo tvorilo le 46 poslancev, je Cerar dejal v pogovoru za Dnevnik.
Ocenil je tudi, da je bodoča vlada v nezavidljivi vlogi, saj »imamo zadnjo možnost, da sebi in Evropi v nekaj letih dokažemo, da smo sposobni samostojno kakovostno upravljati državo in jo pripeljati iz krize. Če ne, sledijo ukrepi od zunaj, tako imenovana trojka ali kaj podobnega«.
Po Cerarjevih besedah morajo že v prvih tednih in mesecih sprejeti nekatere pomembne ukrepe na javnofinančnem področju.
Za Cerarja volitve legitimne in legalne, na ultimate ne pristaja
Cerar in Pahor sta na omenjenem srečanju tudi ocenila, da so bile volitve v DZ legalne in legitimne in ne vidita razloga za to, da bi imeli glede volitev zadrego. S tem sta odgovorila na izjave stranke SDS, da so bile volitve nelegitimne in nepoštene.
SDS je na volitvah glede na pričakovanja stranke pa tudi glede na število prejetih glasov v primerjavi s preteklimi volitvami v DZ kljub drugemu mestu doživela neuspeh. Tega pripisuje dejstvu, da njihov predsednik Janez Janša trenutno prestaja dveletno zaporno kazen v zadevi Patria, po mnenju stranke neupravičeno. Za zdaj kaže, da bo SDS zasedla 21 poslanskih sedežev.
Takoj po volitvah so v stranki napovedali, da v DZ ne bodo prevzeli nobenih vodstvenih funkcij, sej DZ pa se bodo udeleževali selektivno. Zatem so sporočili, da so pripravljeni zamrzniti te ukrepe, če bodo stranke, ki tvorijo parlamentarno večino, in Pahor dali javno zavezo, da bodo po razveljavitvi sodbe v zadevi Patria, v katero verjamejo, omogočili razpis novih volitev.
A najverjetnejši novi mandatar je dejal, da na take ultimate in grožnje ne pristaja. Po njegovih ocenah je stranki SDS treba dati še nekoliko več časa, da se poglobi v lastna stališča in oceni, ali je na pravi poti. Kot kaže, pa je SDS edina stranka, ki je iz pogovorov o bodoči koaliciji že izločena.
Iz SDS tudi nekaj kritik glede delovanja stranke
Tako so iz SDS že sporočili, da pri svojih sklepih ostajajo. Čeprav v SDS poudarjajo, da je stranka tudi po porazu na volitvah enotna in trdna, pa se v medijih pojavljajo izjave posameznih članov SDS, ki kažejo na to, da je prišlo med njimi tudi do kritik ali drugačnih mnenj glede načina vodenja, strategije in delovanja stranke.
O tem je v pogovoru za časnik Večer spregovoril dolgoletni poslanec SDS Jožef Jerovšek, ki je tokrat, vsaj za zdaj tako kaže, ostal zunaj DZ.
Jerovšek obžaluje, da se SDS v zadnjem tednu kampanje ni bolj posvetila predvolilni opozicijski drži, da bi skrbeli za to, da bodo pri ljudeh čim bolj priljubljeni in na podlagi tega iz volitev izšli močnejši in z več poslanci.
Če bi predsednik SDS odstopil ali bi iz kakšnega drugega razloga morali voliti novega, je po Jerovškovih besedah v stranki veliko ljudi, ki bi lahko stranko vodili. »Če katera stranka nima naslednika, je obsojena na propad,« meni.
